V Kemisu niso gorele le škodljive snovi, pač pa tudi dokumentacija. Ali sledi vodijo do umora Janka Jamnika?

Datum:

Ali postaja nedavni požar kemične tovarne Kemis na Vrhniki novi politični triler? Na novo razkrite okoliščine in povezava z napovedano gradnjo lakirnice v lasti Magne Steyr namreč kažejo na to, da je ekološka katastrofa na Vrhniki povezana z oblastno korupcijo, ceno za to pa bodo plačali okoliški prebivalci. 

Namreč. S spletne strani Kemisa je namreč razvidno, da je bilo omenjeno podjetje zadolženo tudi za komisijsko uničevanje dokumentacije, očitno pa je, da je bil v to dejavnost vključen tudi sežig dokumentacije, povezane s poslovanjem in namembnostjo tega podjetja. Slednje pa spominja na udbovsko kurjenje arhivov leta 1990, tik pred Demosovim prevzemom oblasti!

Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Siol.net, je bil vrhniški Kemis uradno obrat, ki ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ni pomenil niti majhne nevarnosti za okolje, zato je bilo njegovo vodstvo tudi imuno proti strogim pravilom 40 let stare evropske direktive Seveso. Kljub temu je v požaru, ki ga lastniki Kemisa do zdaj še niso komentirali, očitno gorel tudi 14 let prepovedani strupeni herbicid. Namreč, ko je začela Agencija RS za okolje preiskovati vzrok, okoliščine in posledice požara, je naletela tudi na – če se izrazimo frazeološko – številne okostnjake v omarah. Med njimi tudi nevaren herbicid, ki je pri nas prepovedan že skoraj poldrugo desetletje, vendar so ga očitno shranjevali na črno. Po poročanju Siola omenjena tovarna ni delovala v skladu z direktivo Seveso (imenuje se po italijanskem mestu, kjer je leta 1976 prišlo do eksplozije v tovarni pesticidov, s čimer se je zgodila ekološka katastrofa), ki ureja področje varne industrije. “Medtem ko so v Kemisu po besedah direktorja zapisniki o hranjenih snoveh zgoreli in tudi teden dni po požaru ni znano, kaj vse je v njem pravzaprav zgorelo, omenjena direktiva natančno določa prav postopke v podobnih primerih. Vsako podjetje je dolžno med drugim javnosti omogočiti stalen dostop do vsega seznama snovi, materialov oziroma odpadkov v podjetju. Seznam mora biti seveda na voljo tudi v elektronski obliki, spravljen torej na strežniku, daleč od ognjenih zubljev,” poroča Siol.net.

V danes objavljenem članku na portalu Požareport pa novinar Bojan Požar ugotavlja, da razsežnosti požara v Kemisu na Vrhniki postajajo vedno hujše in na dan prihaja vedno več zastrašujočih podatkov. “Zdi se, kot da gre za slovenski Černobil: od skladiščenja prepovedanega herbicida atrazin (kar je pokazala analiza potoka Tojnica) do rakotvornega stirena v zemlji. Naši viri iz Gorenja, lastnika Kemisa, pa ob tem opozarjajo, da je ključno vprašanje odgovornosti za ekološko katastrofo sredi Vrhnike treba iskati – poleg države in podpisnikov dovoljenja za umestitev takšne tovarne tako blizu naselja, na primer ekologa Jorga Hodaliča iz E-net okolje, d. o. o. – v smeri dovoljenja za zaloge ter poštene in neprizanesljive ugotovitve dejanskega stanja. Dejstvo je, da se tukaj vodstvo Kemisa, zlasti direktor Emil Nanut, in Gorenje, sprenevedajo. In kako priročno je za njih, da naj bi med požarom zgorela računalniška soba, kjer so bili shranjeni vsi podatki o prepovedanih in drugih zalogah. Vodstvo Kemisa je na spletu sicer objavilo podatke o stanju zalog na dan 31. december 2016, toda ključni podatki so tisti s 15. maja 2017, torej na dan izbruha požara! Te pa še – prikrivajo,” je kritičen Bojan Požar.

V nadaljevanju Požareport piše, da isti viri tudi opozarjajo, da se “zgorele” podatke o spornih ali nezakonitih zalogah da pridobiti iz iClouda (oblaka), kjer obstajajo računalniški podatki, pa tudi iz pregleda poslovnih knjig. Če je direktor Kemisa na primer od Leka kupil za 2 milijona evrov odpadkov, se da – na podlagi pogodbe z Lekom in cen – ugotoviti količino zalog. Viri iz Gorenja pravijo, da je direktor Kemisa Nanut z zalogami vedno nekaj “mutil” in “izvajal kršitve”, na kar naj bi ga v Gorenju že večkrat opozorili. In da bi “Nanut zdaj že moral biti v priporu”. “Po naših informacijah iz Gorenja naj bi kršitve količine zalog v Kemisu ugotovili tudi pri avstrijskem podjetju Saubermacher, kjer so lani jeseni nameravali kupiti Kemis. Toda njihovo ponudbo oziroma nakup Kemisa naj bi znotraj Gorenja blokiral predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac,« še piše Bojan Požar. Slednji tudi opozarja, da kljub ekološki katastrofi Kemisa in Vrhnike pa predsednik vlade Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek še vedno rineta naprej z novo ekološko bombo, Magno Steyr v Hočah pod Pohorjem. Cerar po eni stran govori, da je treba narediti vse, da se Kemis ne bo ponovil, po drugi strani pa naj bi “vlada naredila vse”, karkoli naj bi že to pomenilo, da sporna investicija Magne – prav tako ali pa še bolj nevarna za okolje in zdravje ljudi kot Kemis – bo. In to celo z več deset-milijonsko denarno državno subvencijo in kljub temu, da Magna zagotavlja manj kot deset odstotkov delovnih mest, ki jih je ob tem projektu obljubljala Cerarjeva vlada. Mimogrede, Požareport tudi opozarja, da je Magna po javnomnenjskem polomu začela na Štajerskem pospešeno (panično?!) novačiti lobiste in piarovce, ki naj bi obrnili ta trend in omogočili sporno investicijo. »Govori se o številnih plačanih agencijah in posameznikih, ki naj bi začeli delati za Magno. Tako naj bi v prihodnjih dneh in tednih večinske medije preplavili številni prijazni članki in intervjuji, ki naj bi spremenili razpoloženje slovenske javnosti o Magni. Hkrati pa ugotavljajo, da ima Magna pravzaprav veliko srečo, ker se javnost trenutno bistveno več ukvarja s projektom drugega tira in prihajajočim referendumom. V poslovnem časniku Finance so včeraj tako že objavili daljši prijazen intervju s predsednikom avstrijske Gospodarske zbornice Christophom Leitlom, ki naj bi “priskočil na pomoč Magni”, novinar Večera Srečko Klapš pa naj bi včeraj, ob robu avstrijsko-slovenskega gospodarskega foruma, kjer so udeležence nagovorili tudi predsednika Slovenije in Avstrije Borut Pahor in Alexander Van der Bellen ter seveda minister Počivalšek, na veliko intervjuval visoke predstavnike Magne. Pri tem je zanimivo, da se ravno v času, ko se Magna močno približuje Sloveniji, “v Avstriji spet slabša položaj slovenske manjšine”.

Zagotovo pa je vsaj nenavadno, da v primeru požara na Vrhniki najbolj zagreti ekofašisti – molčijo. Morda tudi zato, ker so razlogi za vrhniško katastrofo enostavno »preblizu« njihovim političnim botrom in malikom. A to so zgolj površinski razlogi, kajti vse več je govoric, da je bil požar podtaknjen in da je šlo za maščevanje. Ključno vprašanje je, kaj vse je bilo v dokumentaciji, ki so jo menda sproti uničevali, skrito in prikrito javnosti ter pristojnim institucijam. Naši viri opozarjajo, da so praktično vse institucije, ki so na kakršen koli način povezane s kemijo, tudi tiho sredstvo v mednarodni trgovini z drogami. Zato se postavlja vprašanje, ali sledi požara morda vodijo celo do umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Kot je znano, so za umor obsodili dr. Milka Noviča, češ da je to storil iz brezobzirnega maščevanja, kljub temu, da na sojenju niso bili predstavljeni ključni dokazi za to, da je bil dr. Jamnik ubit s strani profesionalca in ne zgolj nekoga, ki bi se mu od jeze “malo utrgalo”.

Mimogrede, 7. junija bo minilo 25 let od umora dobrega človeka iz Negove Ivana Krambergerja, včeraj pa je obsodba Igorja Bavčarja, ki je na kraj umora prišel s helikopterjem, v zadevi Istrabenz postala pravnomočna. Umor Krambergerja še naprej ostaja nepojasnjen, Kučanovi zavezniki pa še naprej vztrajajo, da je bil morilec pijani lovec. Kaj se bo zgodilo, ko bo resnica prišla na dan v vseh primerih?

Gašper Blažič

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...