Znano je, da je bilo v analih jugoslovanske zgodovino marsikaj zamolčano, številne stvari pa prikrite. Danes razkrivamo resnico o zajetju poveljnika četnikov Draže Mihailovića. Novi podatki prihajajo iz poročil ameriške vojaške obveščevalne službe, ki je imela po koncu 2. svetovne vojne še vedno stacioniran oddelek v Italiji, ki je zbiral vse informacije.
Uradna pravljica, ki so jo spletle komunistične oblasti, tako pravi, da je za Mihailovićevo zajetje s strani komunistov kriv četniški poveljnik v Srbiji Nikola Kalabić, ki je bil potem, ko so ga zajeli agenti OZNA-e, pripravljen sodelovati s komunisti. Pravljica pravi, da je Kalabić sodeloval tako dobro, da je uspel celo sam prepričati Mihailovića, naj se iz bosanskih gozdov vrne z njim v Srbijo, kjer naj bi mrgolelo četnikov na vsakem koraku. Mihailović naj bi mu verjel in tako končal na sojenju v Beogradu.
Dokumenti ameriške obveščevalne službe slikajo drugačno, tudi mnogo verjetnejšo verzijo dogodkov. Kar je skupno tako fiktivni jugoslovanski verziji kot poročilu ameriške obveščevalne službe, je datum operacije, ki je potekala 13. marca 1946., in dejstvo, da so Mihailovića prijeli ter nato odpeljali v Beograd kjer so mu sodili, ga obsodili ter usmrtili.
OZNA z mučenjem pridobila informacije
Poročilo, ki ga je dobila ameriška obveščevalna služba 26. februarja 1946, je trdilo, da bodo “Titove komunistične sile” začele s poskusi, da bi v naslednjih dneh onesposobile tuje obveščevalne službe na območju med zahodno Srbijo in osrednjo Bosno. Vojakom so razdelili nujne pakete s hrano za naslednjih pet dni.
10. marca so zajeli pripadnike četniškega poveljstva, ko so prišli v vas Rudo, da bi dobili zdravila za Mihailovića, ki je zbolel. Za enega od zajetih zdravnikov se je po mučenju s strani agentov OZNA-e in ruskih oficirjev izkazalo, da je Mihailovićev osebni zdravnik. Razkril je, da je Mihailović zbolel za tifusom. Zdravnik je ravno tako razkril načrte o selitvi poveljniškega štaba.
Komunisti so to priložnost pograbili z obema rokama. Še isto noč so nebo začela preletavati “sovražna letala” z oznakami Zaveznikov. Metala so lističe, ki naj bi jih pripravili Angloameričani z besedami, da so “prišli na pomoč in prinašajo orožje ter municijo”.
“Zavezniki” prihajajo na pomoč
Naslednjo noč so letala tudi odvrgla številne pakete z municijo ter medicinsko opremo, ki so imela oznake Zaveznikov. “V enem od paketov so bila navodila za pripravo in označitev letališke steze za pristanek več letal z zalogami.”
13. marca popoldne sta deset kilometrov jugozahodno od Ruda pristali dve letali z zavezniškimi oznakami. Izstopili so trije častniki v ameriških uniformah, ki so govorili francosko ter angleško, in pospremili so jih do sedeža poveljstva, kjer je še vedno bolan ležal Mihailović. Četnikom so ponudili, da bolnega vodjo prepeljejo na varno v Italijo, ti so ponudbo sprejeli. Mihailović je bil zaradi visoke vročine nezavesten.
Nezavestnega Mihailovića sta na letalu spremljala še dva četniška častnika. Na letališču sta pristali še dve drugi letali, na katera se je vkrcalo še devet drugih oficirjev iz četniškega vojaškega štaba ter dva vojaka, ki sta pripadala Mihailovićevem osebju. Potem so vzleteli.
Težke izgube na obeh straneh
Na nebu so se pojavila nova letala, ki so jih četniki sprva imeli za lovsko spremstvo za njihovega bolnega poveljnika. Kmalu se je izkazalo, da se je začela vojaška operacija proti preostankom četnikov. Letala so območje bombardirala z bombami plina, ki je četnike paraliziral ali uspaval.
Sledila je jugoslovanska ofenziva, v kateri sta obe strani utrpeli velike izgube. Po začetnem uporu so bili četniki prisiljeni v umik proti Foči. Od tu naprej lahko beremo, da so Mihailovića sprva odvedli v Sarajevo, nakar so ga prepeljali v Beograd, kjer se je po sedmih dneh prvič zbudil iz nezavesti.
Ivan Šokić