Potem ko je stranka SDS opozorila na to, da mora država mesečno nameniti za vzdrževanje enega prosilca za azil kar 4-krat več, kot je povprečna pokojnina, so na 24 ur pripravili prispevek, v katerem naj bi v največji opozicijski stranki zopet zavajali javnost z navajanjem netočnih podatkov, in sicer, da mesečni stroški za prosilca za azil znašajo vsaj 1.963 evrov, kot to navaja računsko sodišče. Na val ogorčenja s strani državljanov, da država bolje poskrbi za migrante kot za svoje državljane, so se odzvali z absurdnim opravičevanjem takšnega zapravljanja s podatki, da moramo v obzir vzeti fiksne in variabilne stroške, češ da fiksni stroški niso odvisni od števila migrantov. Za financiranje migrantov pa je treba vzeti absolutno oskrbo, in ne le denar, ki ga država nameni za hrano, nastanitev ter žepnino, saj tudi za fiksne stroške črpa iz državnega proračuna in so ti bremenitev ravno zaradi migrantov.
24 ur se je obregnil ob izjavi Janeza Janše, da je “300.000 upokojencev s pokojnino okoli 500 evrov ali manj; tisti, ki so gradili to državo, težko živeli, vzgajali otroke, ki danes plačujejo davke in polnijo pokojninsko blagajno, pa dobijo 500 evrov. Nekdo, ki ga Evropska komisija iz Grčije pošlje v Slovenijo, da tukaj čaka na azil ali zavrnitev – njegova oskrba in procedura pa stane 1.963 evrov, kar je 4-krat več.”
V svojem članku so dejali, da je treba poudariti, da “omenjeni znesek poleg oskrbe prosilca za mednarodno zaščito pretežno vključuje tudi druge podatke (plače zaposlenih, obratovalni stroški azilnega doma …)”, in da je “od zneska 1.963 evrov po ugotovitvi Računskega sodišča 64 odstotkov stroškov fiksnih (1.262 evrov), torej neodvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito (obratovalni stroški, plače zaposlenih, stroški, povezani s postopki odločanja o priznanju mednarodne zaščite …), 36 odstotkov stroškov pa je variabilnih (701 evro), torej odvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito, in med te stroške spadajo stroški nastanitve in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito – prehrana, obleka, higienske potrebščine, žepnina, razni projekti pomoči”.
Pozabili pa so povedati, da ne glede na to, ali so stroški variabilni ali fiksni, denar črpajo iz državnega proračuna za migrante, ki niso za našo državo prispevali ničesar, medtem ko so upokojenci plačevali in delali celo življenje – zanje pa se nameni bistveno manj denarja. Vsaka vlada mora najprej poskrbeti za lastne državljane in solidarna je lahko v okviru tega, kar ostane in kjer je to smiselno.
Za ilegalnega migranta 4x več kot za slovenskega upokojenca? #absurd NE migrantskim kvotam! @JJansaSDS #SDSzate pic.twitter.com/6CPOIUr19M
— SDS (@strankaSDS) March 31, 2018
Med “variabilne stroške” spadajo bogati obroki, naši upokojenci pa stoji v vrsti Rdečega križa za testenine
Vredno je tudi omeniti, da medtem, ko mnogo naših upokojencev stoji v vrsti na Rdečem križu za paket hrane, imajo prosilci na voljo tri obroke dnevno (zajtrk, kosilo in večerjo), pri čemer mora celodnevna energetska vrednost obroka znašati od 2.100 do 2.300 kcal. Pri vsakem obroku mora dobiti vsak vsaj 2 kosa kruha, eden mora biti nujno črn ali polnozrnat. Podjetje mora v primeru, če tako narekuje zdravniško spričevalo, poskrbeti tudi za posebno naročilo hrane, ki bo v skladu z dieto. Pri vseh obrokih dobijo še 2 dcl toplega čaja, če je za večerjo hladen suhi obrok, čaj v obrok ni vključen. Poleg tega velja, da jedilnik za migrante ne sme biti preveč enoličen, saj se več kot 2-krat v mesecu ne sme ponoviti sestava menija (kosilo in večerja). Meniji ne smejo vsebovati svinjine in izdelkov iz mesa, razen če bi to zahteval naročnik. Za določeno vrsto hrane pa predložijo tudi dokazilo, da gre za halal hrano, ki jo jedo muslimani.
Ni važno, kakšen je bil učinek projektov za integracijo migrantov, važno je, da smo projekte plačali
Med variabilne stroške spadajo tudi projekti za integracijo – učenje slovenskega jezika in kulture, opravljanje izpitov iz slovenskega jezika, projekti pomoči pri integraciji. V revizijskem poročilu pa so zapisali, da ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil “učinek posameznih izvedenih projektov na integracijo, a so bili projekti pregledno izvedeni, sredstva pa porabljena. Po oceni Računskega sodišča bi lahko bili ukrepi v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito še bolj učinkoviti, če bi ministrstvo evidentiralo in analiziralo vse aktivnosti, ki se jih je oseba udeležila, in na podlagi rezultatov analiz sprejemalo odločitve glede nadaljnjega izvajanja posameznih aktivnosti”.
A. G.