Povsem mimo javnosti in politike je šla vest, da je največja državna banka NLB julija 2016 prodala terjatve več tisoč komitentov v višini 104 milijone evrov. Šlo je za rizične terjatve ljudi, ki svojih obveznosti do banke niso mogli redno plačevati, banka pa se jih je znebila z 80-odstotnim popustom – za vsega 17 milijonov evrov so jih prodali švicarski družbi DDM holding. NLB se je tako na prefinjen način znebila problematičnih kreditov, medtem ko so kreditojemalci postali tarča brezvestnih izterjevalcev. Odločitev je sprejela uprava NLB pod vodstvom Blaža Brodnjaka, ukrep pa je potrdil tudi nadzorni odbor, ki mu predseduje Primož Karpe.
Največja sistemska banka NLB se zapleta v vse večje škandale, ki imajo malo veze z odgovornim bančništvom. Po razkritju pranja denarja v času Pahorjeve vlade, poplačila protipravnih terjatev hrvaškim varčevalcem, sedaj slabo luč na banko meče tudi nikoli dovolj uslišana zgodba komitentov NLB, ki so najeli kredite in nato zaradi takšnih in drugačnih razlogov zašli v težave.
Njihova usoda se je čez noč še mnogo poslabšala, ko je banka julija 2016 nenadoma in brez obvestila prodala za 104 milijone evrov problematičnih terjatev za vsega 17 milijonov evrov. Švicarska družba DDM holding je z veliko silovitostjo začela z izterjavo dolgov slovenskih dolžnikov, pri čemer je v težave z eksistenco spravila številne slovenske družine, vrednost posla pa so pokrili v samo enem letu.
Uprava Blaža Brodnjaka uničila številne družine
V oddaji Val202 so v prispevku objavili tragično zgodbo slovenske družine, ko je staršema NLB ravno v obdobju izgube obeh služb in ob minimalnemu zaostanku pri plačevanju obveznosti prenesla terjatve na novo družbo, ki jima je kar naenkrat poslala obvestilo o bistveno večjem dolgu, kot sta ga imela prej, pri vračilu dolga pa so jima dali tri povsem nerealne možnosti, ki so bile za družino z majhnimi otroki povsem nemogoče za izpolnitev. Njihovo stanovanje je pristalo na dražbi, podobno usodo pa je delilo več tisoč, govori se celo o deset tisoč komitentih z najetimi hipotekarnimi krediti.
Zakaj smo v banke vložili milijarde evrov, če pa niso bili sanirani dolgovi najbolj ranljivih?
Pri celotni zgodbi se postavlja resno vprašanje, zakaj terjatve teh hipotekarnih dolžnikov največje državne banke, v katero smo davkoplačevalci zmetali že 5 milijard evrov, niso bile poplačane? Kot kaže, je NLB, čeprav je v državni lasti, le bankomat za tajkune, ki smo jim povsem pokrili njihove izgube, medtem ko za najbolj ranljive, ki so ostali brez domov, niso poskrbeli. Prav tako se njihove terjatve niso prenesle na slabo banko.
Najbolj so bili prizadeti kreditojemalci v švicarskih frankih
Kreditojemalci v švicarskih frankih pa so sploh posebna skupina, ki je najbolj intenzivno zapadla v dolgove. Zaradi molka banke tudi tukaj ni jasno, koliko kreditov, najetih v švicarskih frankih, je v svežnju, ki ga je z 80-odstotnim popustom prodala švicarski družbi DDM holding. A to so ljudje, ki so ne le dobili novega kupca in s tem izjemno kratke roke za poplačilo dolga, pač pa jim je dolg ob spremembi tečaja tako eksplozivno narasel, da so številni po letih plačevanja dolžni bistveno več, kot so kredita dobili.
Peter Truden