Na cvetno nedeljo lansko leto je bila predvajana oddaja Pričevalci, v kateri je nastopil pisatelj Boris Pahor. Čeprav se nikoli ni imel za desničarja, je v oddaji dokazal, da je popolno nasprotje današnjih izrojenih levičarjev. Pri svojih več kot stotih letih tako ostaja zvest boju za demokracijo in svobodo, v oddaji pa izpostavi pomen jezika, identitete in kulture za narod.
Čeprav se Boris Pahor nikoli ni imel za desničarja, predstavlja popolno nasprotje današnjim izrojenim levičarjem, ki uničujejo slovenski narod, njegov razvojni potencial in slovensko kulturo ter identiteto. Pred letom dni je sodeloval v oddaji Pričevalci na TV Slovenija, kjer je v pogovoru z voditeljem dr. Jožetom Možino izrekel tudi nekaj navdihujočih misli, s čimer je dokazal, da pri svojih več kot stotih letih ostaja zvest slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi.
Pahorjevo pričevanje je oporoka Slovencem
Njegovo izjemno pričevanje je Možina posnel ob treh obiskih na njegovem domu v Trstu, kot so navedli na spletnem portalu MMC RTV SLO, pa pričevanje Pahorja lahko razumemo kot pisateljevo oporoko Slovencem. Želel si je namreč, da bi mu prisluhnili tudi mladi. Pahorjeva izpoved ponuja enkraten in celovit uvid v življenje in čustvovanje velikega slovenskega pisatelja, rojenega leto dni pred začetkom prve svetovne vojne. Pahor je na lastne oči videl požig Narodnega doma v Trstu. Izkusil je tudi vsiljevanje uporabe italijanskega jezika: “Greš z materjo, ona te povleče za roko, govori po italijansko … Jaz sem takrat razumel, da jaz moram biti upornik.”
Kot človek in pisatelj je Pahor postal borec proti vsem oblikam diktature, tudi jugokomunistični
Kot sam pravi, genocid nad Slovenci ni zadeval samo kulture. Med drugo svetovno vojno je bil kot italijanski vojak poslan v Libijo, ker je kot prevajalec delal v taborišču ujetih jugoslovanskih častnikov v Bogliacu pri Gardskem jezeru. Po kapitulaciji Italije je prijateljeval z Danico Tomažič, aretirali so ga domobranci in pristal je v nacističnem koncentracijskem taborišču. Strahote taborišča podrobno predstavi tudi v pričevanju, v njegovi literaturi pa o tem govori silovita Nekropola. Temeljni poanti njegovega pričevanja sta humanost ter zvestoba slovenstvu v jeziku in kulturi. Kot človek in pisatelj je postal borec proti vsem oblikam diktature, tudi jugoslovanski, ki je nastopila po vojni in krnila slovensko identiteto.
Pahor je eden ključnih glasnikov svobode in demokracije
Stopil je na pot literature, uprl se je jugoslovanskemu režimu, ko je šlo za Edvarda Kocbeka in resnico o komunističnih zločinih. “Posebej odločno se je postavil za krepitev slovenske identitete na temeljih resnice in narodne zavednosti ter postal eden ključnih glasnikov svobode in demokracije in je kot tak izjemno zaslužen za humus, iz katerega je pognala samostojna slovenska država,” so še zapisali. Pahor je skozi svojo bogato pripoved predstavil čas, v katerem je živel. Čas mladosti, ljubezni, trpljenja in vojne.
Rok Krajnc