Pisec tožbe proti Evropski komisiji: Če se dokaže vpliv, bi morala biti odločitev ustavnega sodišča v zadevi RTV nična

Datum:

Razkritje zadnje točke opomnika nekdanje podpredsednice Evropske komisije ne pušča veliko dvoma. Vera Jourova se je kot predstavnica evropske institucije neposredno vmešala v delovanje povsem samostojnega ustavnega sodišča. O morebitnih posledicah in nadaljnjih korakih v zadevi smo govorili z dr. Miho Pogačnikom, mednarodnim pravnikom ter pripravljalcem uspele tožbe zoper komisijo. 

Pogačnik misli, da je bilo dokončno razkritje 3. točke opomnika v interesu Evropske unije, Slovenije in njenih državljanov. “Gre za veliko pravno zmago, a to bi moralo biti v pravnem urejenem svetu v Evropski uniji, kjer velja načelo transparentnosti delovanja institucij, in končni fazi tudi Sloveniji, ki je država članica te unije, samoumevno,” pove Pogačnik.

Trdi, da je razkritje 3. točke opomnika potrdilo točno to, kar je tožnik torej dr. Milan Zver ves čas zatrjeval. “Stvar je razkrita,” pravi Pogačnik in dodaja, da se v zadevi sedaj zastavlja vprašanje naslednjih korakov, ki pa so v domeni politike, in ne prava. S pravnega vidika komentira, da je bilo v zadevi poškodovanih več pravnih načel, in sicer načelo transparentnosti, jasnosti in preglednosti delovanja evropskih institucij in načelo zaupanja v delovanje institucij Evropske unije. Poškodovano pa je bilo tudi načelo na ravni nacionalnega prava, in sicer načelo suverenosti in neodvisnosti države članice EU, katere pravosodje je prav tako suvereno, neodvisno in nedotakljivo. Iz tega pa jasno izhaja, da je neodvisno tudi samo pravosodje.

“Vse to so s pravnega vidika relevantna vprašanja in vse to je bilo poškodovano do te mere, da se je pravzaprav porušilo zaupanje v institucijo Evropske unije, konkretno Evropsko komisijo in institucijo slovenske države, konkretno v Ustavno sodišče,” trdi dr. Pogačnik.

Ustavno sodišče Republike Slovenije (Foto: STA)

Kdo vse bi moral odstopiti?

Tako Ustavno sodišče kot Evropska komisija zanikata kakršno koli sporno delovanje. Ustavno sodišče trdi, da nista govorila o odprtih zadevah, kot je bila Golobova novela zakona o RTV, Evropska komisija takisto, da nista govorila o zadevi RTV Slovenija. Stališče obeh institucij je torej v nasprotju s 3. točko opomnika in vrsto okoliščin, ki so spremljale takratno dogajanje v Sloveniji.

Na vprašanje, ali bi moral nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, danes zgolj še ustavni sodnik dr. Matej Accetto odstopiti, odgovori: “Če bi bil sam sodnik Ustavnega sodišča, kar si sicer ne želim biti, bi ob takšni sramoti nemudoma odstopil.”

“Še več, Accetto ni deloval v svojem imenu, predstavljal je svojo institucijo. Ljudje niso izgubili zaupanja v Accetta, ljudje so izgubili zaupanje v ustavno sodišče. Vsaj sam sem ga. Saj Accetto tam ni deloval v osebnem svojstvu, niti ni v osebnem svojstvu delovala nekdanja komisarka Jourova, ampak je predstavljala komisijo. Obstaja nezaupanje tako v delovanje Evropske komisije kot v delovanje Ustavnega sodišča.”

Nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Matej Accetto (Foto: Evropska komisija)

Dodaja, da je sedaj od presoje politične ravni odvisno, ali se zahteva razpustitev Evropske komisije kot celote ali pa zgolj njene predsednice. Enako vprašanje se odpira tudi na nacionalni ravni, ali bi morala politika zahtevati odstop celotnega Ustavnega sodišča ali le nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta.

Accetto in Jourova zelo verjetno nista ravnala po lastni iniciativi

Seveda pa se posledično odpira tudi vprašanje, zakaj je ravno v najbolj občutljivem času, ko je sodišče odločalo o zadevi RTV, ustavno sodišče obiskala podpredsednica Evropske komisije. In tudi, kdo je srečanje organiziral. O akterjih lahko sedaj samo ugibamo, poudarja naš sogovornik, a je prepričan, da do ideje za srečanje nista prišla sama. “Saj se Jourova ni sama spomnila priti v Slovenijo in govoriti o RTV Slovenija. Verjetno ji je nekdo naročil. Nekdo ji je moral pripraviti opomnik, nad njo je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen…” razmišlja dr. Pogačnik.

Kdo bi to lahko bil? Pogačnik zaenkrat nima odgovora. “Tega ne vemo. Zaenkrat si ne bi upal nikogar obtožiti ali insinuirati o vpletenosti nekih oseb. Zagotovo pa se tega (posega na ustavnem sodišču op. a.) ni spomnila nekdanja komisarka Vera Jourova,” oceni in doda, da so za njima stale oz. še stojijo osebe na bistveno vplivnejših pozicijah ter da sta bila Jourova in Accetto zgolj izvrševalca.

“Stvar je bistveno večja in s to stvarjo se bo moral nekdo ukvarjati,” trdi. Na tem področju se namreč ne bo nič spremenilo, če se bo javnost ukvarjala zgolj z “eksekutorjema” obeh institucij.

Nične posledice Golobove novele zakona o RTV

Zastavlja pa se tudi vprašanje usode nesrečne novele zakona o RTV, ki je vladi Roberta Goloba omogočila, da je lahko politično uzurpirala javni medij oz. s tega lahko počistila tako imenovane “janšiste” oz. tiste, ki očitno niso bili del aktivistične skupine novinarjev, ki sedaj vodijo RTV.

Pogačnik sicer poudarja, da vprašanje presega mednarodno in evropsko pravo, a poudarja: “Obstaja temeljno pravno načelo “Ex injuria jus non oritur”, se pravi, da iz nečesa, kar ni bilo pravilno narejeno, ne morejo izhajati pravne posledice.” 

Poudarja, da bo v primeru dokazanega vplivanja evropske komisarke na odločitev ustavnega sodišča mogoče tudi pravno utemeljeno trditi, da je bila odločitev ustavnega sodišča v zadevi nična. “Sodniki morajo namreč odločati neodvisno,” pojasni.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Poslanka tarča primitivnega napada nedavno upokojenega novinarja RTV

Na družabnem omrežju Facebook se je pojavil žaljiv in...

Dobro plačani “nevladniki” ali leva paravojska za 40 milijonov evrov

Golobova vlada je v štirih letih izbranim nevladnikom, ki...

Obeta se “super el niño” – najmočnejši vremenski ekstrem doslej

Obeta se nam vremenski ekstrem, ki zna biti najmočnejši...

Semenj bednosti

Minila so že leta, če ne desetletja, ko je...