Obtožnica v zadevi Trenta, ki bremeni tudi predsednika vlade Janeza Janšo, je po letu in pol postala pravnomočna, saj je zunajobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča zavrnil vse ugovore, tako da se sojenje lahko začne, je poročal spletni portal 24ur.com. Proti Janši je tako sodna klika pričela še en kazenski postopek pred volitvami. Izbran čas kot pri vseh prejšnjih parlamentarnih volitvah ni naključje.
Slovenski sodni sistem ima to neverjetno lastnost, da se pred skoraj vsakimi državnozborskimi volitvami vpleta volilno tekmo, čeprav ima v ustavi status samostojne in neodvisne veje oblasti. Postopki proti političnim predstavnikom, konkretno proti vodji Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, so vmešavanje v demokratični proces, ki bi bil v resni pravni in demokratični državi vzet pod drobnogled in vprašaj – je to še neodvisno in nepristransko sodstvo, ali le podaljšana roka politike, ki ji ustrezajo še dodatni napadi v obliki sodnih postopkov?
Spomnimo, da je samo afera Patria vplivala na troje parlamentarnih volitev – leta 2008, ko so Drago Kos, Milan Kučan in pomagači sprožili “veliki pok”, nato pa so delo prevzeli tožilci in sodniki. Vsi odmevni postopki so bili tempirani pred volitvami v državni zbor leta 2011 in 2014, ko so Janšo celo zaprli, kar je bil precedens, ki ga danes vidimo v Rusiji in se nad tem vsi zgražajo. Takrat pa so v državi EU zaprli vodjo opozicije. Vse volitve so bile po mnenju mnogih pravnikov nepoštene, saj so pravosodni mlini pomembno vplivali na demokratični proces z zmagami levice na volitvami. Ustavno sodišče je z razveljavitvijo obsodilnih sodb le deloma odpravilo škodo po krivem obsojenim. Škode v obliki političnih posledic za našo državo, ekonomskega stanja državljanov, migracije mladih v tujino, nizkih pokojnin, reform državnih podsistemov itd ni še nihče izmeril in ker ni bilo javne debate, se zgodovina ponavlja.
Tako s političnimi tekmeci obračunavajo v Rusiji
Pred aprilskimi volitvami v državni zbor je postala obtožnica v zadevi Trenta postala pravnomočna, saj je zunajobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča zavrnil vse ugovore, tako da se sojenje lahko začne. Spomnimo, da so policijsko preiskavo v tej zadevi pričeli pred volitvami leta 2018 in da gre za lase privlečeno zadevo, pisali smo, da naj bi zadevo vodil znani Harij Furlan.
Leta 2005 je Janša, ko je bil že predsednik vlade, omenjeno zemljišče prodal Eurogradnjam za 131 tisoč evrov, ta pa naprej Imosu. Glavni očitek Janši je bil, da je Imos preplačal zemljišče. Torej, po sodbi režimskih novinarjev in nekaterih kakor nadzornih institucij naj bi bila to korupcija. Janša naj bi po njihovem za nepremičnine preveč iztržil, pri čemer so zanemarili tako tržno vrednost kot tudi to, da so se cene na nepremičninskem trgu v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Navzgor seveda. Vendar pa so to zanemarili zgolj v primeru Janeza Janše. Svoje nepremičnine cenijo namreč drugače. Ali, če povemo drugače. Milan Kučan je nekdanjo družbeno (državno) hišo v Murglah kupil za pičlih 41.000 nemških mark. Preračunano v evre bi bilo to 20.500 evrov. Zanimivo bi bilo videti, ali bi Kučan to hišo danes prodal za to ceno? Janez Stanovnik, nekdanji predsednik zveze borcev, je namreč podobno hišo v Murglah prodajal za 420.000 evrov. Vprašanje na mestu pri tem je: Če se bi Kučan danes odločil za prodajo, ali bi ga Harij Furlan in pravosodje preganjala in mu očitala korupcijo?
Janša: Ruski nasveti materializirani
Janez Janša se je na poročanje 24ur odzval z besedami: “Nasveti ruskega tožilca Krasnova (na črni listi #EU) generalnemu državnemu tožilcu Šketi so materializirani“. Janša je s tem spomnil na podpis “programa sodelovanja” med generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom v Moskvi. In to malo več kot mesec dni pred napadom Putinove vojske na Ukrajino. In mesec dni pred novim sodnim postopkom proti opozicijskemu ruskemu voditelju Alekseju Navalnemu, ki ga je Putin pred volitvami zaprl v kazensko kolonijo, da ga ne bi ogrožal. Podobnost s Slovenijo ni naključje.
Peter Truden