“Zdi se mi, da sploh ni več racionalnih predstav, v slovenskem novinarstvu vlada neka psihoza, da vse, kar ni izrazito levo, je pač nek fašizem. In da je levo tisto, kar je normalno, če je leva uredniška politika, je to normalna uredniška politika, vse drugo pa je poskus neke uzurpacije desnice,” je v oddaji Odkrito na RTVS med drugim dejal novinar Bojan Požar in pojasnil, da imamo situacijo, v kateri 20 ali pa 30 ljudi obvladuje dva največja državna medija – STA in državno televizijo, ki jo vsi plačujemo, ter da je temu primerna tudi uredniška politika.
Minuli petek so kolesarji mrzlično iskali fašizem in nacizem, je spomnil voditelj oddaje Igor Pirkovič, ki ga je zanimalo, če so omenjene -izme tudi našli. Novinar Bojan Požar je podal svoje mnenje, da je to del politike, ki se vse bolj radikalizira. O tem, da bi našli fašiste, je podvomil, razen če je vsak fašist, ki reče nekaj čez levico. Določeni ljudje so namreč za fašista razglasili tudi dr. Alojza Ihana, zato ker je pač podprl nekaj protikoronskih ukrepov aktualne vlade. Če kogarkoli označiš za fašista, ga seveda lahko tudi najdeš. Je pa Požar mnenja, da v Sloveniji nimamo nekega problema s potencialnim fašizmom, v nekaterih drugih državah je tega precej več. Tudi Miloš Čirič se je strinjal s Požarjem in dodal, da imamo v naši državi definitivno več ljudi, ki verjamejo v komunizem oziroma v kakšno drugo utopično zadevo, neke resne sile, kar se tega tiče, pa pri nas niti ni.
Požar je v nadaljevanju opozoril, da ima radikalna levica parlament, ima vpliv na vsebino določenih večinskih medijev, skrajna desnica pa tega nima – ni je v parlamentu, ni je v medijih, ni je nikjer. Problem vidi tudi v tem, da so petkovi kolesarji privilegirani, ker so pač sinovi in hčerke nekdanje tranzicijske elite. Tako imajo podporo v medijih, imajo finančno podporo, konec koncev tudi v pravosodju. “Preprosto so nedotakljivi,” je izpostavil Požar.
Če se ne bo kaznovalo drobnih provokacij, bo prišlo do resnega fizičnega nasilja
Dotaknili so se tudi nedavnega incidenta, ko so proticepilski aktivisti vdrli v prostore RTVS, posledično pa so jim prepovedali še nadalje protestirati pred nacionalno televizijo. Čeprav so protestniki na kolesih naredili tudi marsikaj spornega, do prepovedi ni prišlo nikoli, neprijavljenih protestov je bilo že čez 70. Čirič je spomnil na pojav, ki je dobro znan na področju psihologije množic. Ko enkrat začneš dovoljevati drobne stvari – kot je na primer škropljenje policistov z vodno pištolico, se stopi v cono, kjer nekatere osebe izbruhnejo, za seboj potegnejo pa tudi ostale. “Če tega ne bomo pričeli zaustavljati in takšne stvari kaznovati, bo prišlo do resnega fizičnega nasilja,” je opozoril. Požar je opomnil, da je do tega pravzaprav že prišlo pozimi na nasilnih protestih, ko jih je resno skupilo tudi nekaj novinarjev. Kljub temu je večina odnesla brez kazni.
Seveda je vdor v prostore RTV vreden vsake obsodbe, vendar pa se obenem tudi poraja vprašanje, če bi tak dogodek enako obsodili v primeru, če bi Jaša Jenull vdrl v prostore NSi. Ob tem so še spomnili, kako je Franc Trček, ki je sedaj celo poslanec Levice, z nekaj ljudmi vdrl v mestni svet v Mariboru. Pa kako je Miha Kordiš vdrl na filozofsko fakulteto. Tako Trček kot tudi Kordiš sta dobila medijsko podporo, na nek način pohvale, in oba sta bila izvoljena v državni zbor. Troha v državni zbor seveda ne bo izvoljen. Različno se ukrepa oziroma ne ukrepa tudi v drugih primerih – Požar je izpostavil, da se mu zdi nepredstavljivo, kako organi pregona ne ukrepajo pri vandalizmu, ki se dogaja na ministrstvu za kulturo. Vdor Trohe so torej obsodili vsi, risanje kljukastih križev po ministrstvu pa ne.
Težava je tudi v tem, koliko medijskega prostora se namenja določenim osebam in dogodkom. Marko Potrč je bil v Sloveniji s svojim početjem deležen precejšnje pozornosti, tudi nekaterih večinskih medijev, Toni Cetinski pa je s podobnim obnašanjem na Hrvaškem popolnoma izginil iz medijev. “Ko se daje medijski prostor takim, se spodbuja še več tega, spodbuja se tiste ki hočejo nastopati in rabijo pozornost,” je pojasnil Čirič. Podobno se je zgodilo tudi v primeru Tee Jarc, ki je na Kredarici verbalno napadla premierja Janeza Janšo. Dobila je pozornost, dobila je dodatno spodbudo.
Šarčeve izjave dajejo videz nekega obupanca
V oddaji so se pogovarjali tudi o predsedniku stranke LMŠ Marjanu Šarcu, ki je v zadnjem času zaostril svojo retoriko in tudi povedal, da s stranko SDS in njej sorodnimi strankami nikakor ne misli sodelovati. Vnaprej govoriti, da ne boš sodeloval s približno polovico volilnega telesa, po mnenju Požarja daje videz nekega obupanca. Za razliko od njega, je Zoran Janković recimo povedal, da je treba delovati v dobro ljudstva – četudi to pomeni sodelovanje s stranko, ki je sicer nimaš najraje.
Voditelja je še zanimalo kakšne so razmere znotraj KUL-a, med Šarcem, Tanjo Fajon, Luko Mesecem in Alenko Bratušek. “Napete,” je kratko in jedrnato odgovoril Požar, ki je prepričan, da bi njihova koalicija traja še manj časa kot je trajala vlada Marjana Šarca. Opazil je namreč, da še en tvit povzroči 14-dnevni razkol v KUL-u. Glede vloge medijev v tej volilni kampanji, je Čirič povedal, da mediji v Sloveniji še nikoli niso bili nepristranski in tudi tokrat ne bodo. Pri tem je še opozoril na pomen interneta, ki je odprl neko drugo polje. Po njegovem mnenju imajo sporočila na družabnih omrežjih lahko veliko večji doseg. Vojna med politiko in mediji se bo še nadaljevala, ustvarjena bo še marsikatera medijska afera – kot je bil zadnji primer ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, ki ga tožilstvo menda že štiri leta preganja, zadeva pa je prišla v medije ravno tisti dan, ko so proti njemu vložili interpelacijo. Jasno je, da gre za koordinirane poteze.
Sara Bertoncelj