Intervju je bil posut z vprašanji, kjer se je videlo, da ga novinarka ne želi zares izzvati, ampak mu pripravlja teren, da jo lahko nato zasuje z golobizmi. Za začetek ga je povprašala o reorganizaciji centra za varovanje in zaščito (spomnimo, da je sam Golob trdil, da informacije od varovanja odtekajo v podzemlje!), on pa je komično trdil, da je “zadnja stvar na svetu, ki si jo želim, da se ukvarjam s policijo.” S temi postopki se ne ukvarja, niti niso v njegovi pristojnosti, zato jih prepušča drugim. Gre za človeka, ki je drugi novinarki RTV Slovenija pred dvema letoma razlagal, da ona dobro ve, kako so se skupaj zavezali “policijo in medije očistiti janšistov”. Zdaj pa se ne bi ukvarjal z zadevo, kjer je – kot  šef vseh ministrov – zares objektivno odgovoren za reorganizacijo.

Preberite še: Inšpektorat: RTV kršila zakon, a ostaja nedotakljiva

O tem, da so iz policije ušle informacije o osumljencu za trgovanje s filipinskimi delavci, ki je – sumljivo – prijatelj ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, je Golob rekel “da gre samo za govorice.” Si predstavljate šefa kakšne evropske vlade, kjer se zgodi nekaj tako sumljivega in ga sploh ne zanima, če se izkaže, da je kaj res?

Opravičil se je umetnikom

Ob interpelaciji zoper ministrico za kulturo je Golob izkoristil priložnost, “da se v imenu koalicije in vlade opraviči vsem umetnikom, ki so bili zaradi te referendumske kampanje osebno zlorabljeni za politično obračunavanje SDS-a.” Kampanjo pa je označil za kampanjo sovraštva. Torej se niso naučili ničesar iz prepričljivega referendumskega poraza. S tem Golob kaže tudi nek prezir do običajnih ljudi – oni pač ne smejo presojati umetnosti, saj lahko hitro podležejo “sovražni kampanji” opozicije. Ponovil je staro lajno (in laž), da so se pokojnine že prej podeljevale in da jih je največ podelila zadnja Janševa vlada – to je preverljiva laž. Trdil je tudi, da zato, ker je stari zakon še vedno v veljavi, referendum ne bo spremenil ničesar.

Očitno lastne zakonodaje, ki jo je podpisal, sploh ne pozna – novi zakon je radikalno spremenil in razširil potencialne prejemnike pokojnine in iz instituta, ki je prej nagrajeval redko odličnost, naredil nekakšen avtomatizem. Kar tako iz zraka si je izmislil, da desnica trdi, da so kulturniki največji problem Slovenije, kar seveda nihče na desnici nikoli ni rekel. Neuradna piarovka vlade Gobčeva mu je malce pomagala in ga spomnila, da je “vladna koalicija zmagala na šest od sedmih” (vsi prejšnji so bili seveda še v obdobju korona histerije). Pri tem ne gre pozabiti, da si je RTV Slovenija oz. Tanja Gobec zaslužila opomin Inšpektorata za kulturo in medije, ker je v eni od prejšnjih oddaj neuravnoteženo v oddajo povabila dva umetnika, ki sta skupaj udrihala proti referendumu zakona o privilegiranih pokojninah.

Novinarka RTV in Golob skupaj relativizirata slabo ekonomsko sliko

Gobčeva se je na vso moč trudila relativizirati temne gospodarske napovedi, rekoč: “Slišali smo razprave v parlamentu, je nižji za 0,8 odstotka. Opozicija je apokalipso risala v parlamentu, vi ste pa na drugi strani rekli “videli boste, Slovenija bo spet kmalu zvezda Evrope”. Če damo politiko na stran, ekonomisti pravijo, da je neko tveganje, ampak ni še katastrofa, če se bo ugotovilo, zakaj se je ta BDP znižal. Poleg carinske vojne s strani Amerike. Ali se ve, zakaj se je znižal BDP?” Preberite vprašanje še enkrat in povejte, ali se vam zdi, da bi ga postavila sogovorniku kritična novinarka ali pa zveni bolj kot da ga nekdo iz lastnega oddelka za stike z javnostjo sprašuje vnaprej pripravljena vprašanja? Golob je seveda sprejel ponujeno roko in odgovoril: “Spremljal sem celo množico vrhunskih ekonomistov, tudi pri vas v studiu, ki niso znali tega razložiti. Politiki si radi jemljejo pravico razlagati vse živo in biti najpametnejši, jaz nisem tak politik, zato se bom tukaj vzdržal.” 

Gobčeva mu je še rekla, da je minister za finance je v istem studiu, v neki drugi oddaji rekel: “To moramo pogledati, to se moramo usesti in videti, zakaj,” nakar ji je Golob odgovoril: “Kmalu bo znano, samo potrpljenje. Konec drugega četrtletja, to je 30. junij, se približuje. Potem bo znano več. Danes o tem špekulirati nima nobenega smisla. Počakajmo še dober mesec in bomo natančno vedeli, ali je šlo za sistemsko napako ali je šlo za nekaj dolgotrajnega.” Kakšna komedija! Gospod, ki ima mnenje o vsem, od zdravljenja covida, do tega, kako optimizirati svoje življenje, je kar naenkrat brez idej o temi, ki se še kako dotika njega in njegove vlade. To, da ekonimisti nimajo pojma, zakaj prihaja do tega, je seveda debela laž. Ekonomisti – celo tisti, ki so deklarirano levi – že dolgo ponavljajo, da nas dušijo visoki davki in stroški dela ter da zaradi tega nismo konkurečni na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica in razne trgovinske zbornice so indentificirali enake težave in jih prav tako ponavljajo že tri leta. Gobčeva bi mu to lahko povedala, če ne bi bila piarovka.

Namesto tega mu Gobčeva pove, da je “gradbeništvo padlo za 9 odstotkov – to nikomur ni jasno.” (?!) Je to najbolj surealistični intervju na RTV Slovenija v zgodovini javne televizije? Prav mogoče.

Golob seveda rad sodeluje v njeni neumni igri. “Zato pravim, danes se marsikdo sprašuje, ker nihče ne zna razložiti, zakaj bi se zgodil tak padec. Čez mesec in pol bomo pa to že vsi vedeli.” Kaj se bo zgodilo čez en mesec? Kaj bomo izvedeli? Tega ne ve nihče, Gobčeva pa ga ni vprašala, saj sta se skupaj zavedala, da si izmišljuje na pamet in bi ga podvprašanja spravila v zadrego.

Piarovka Gobec Golobu še pomagala upravičiti neumno izjavo

Gobčeva je Golobovo izjavo, ko je pošiljal slovenske podjetnike, naj gredo optimizirat davke na Hrvaško hotela upravičiti in jo reinterpretirati. Povedala je, “da je bila interpretirana na vse možne načine na forumu obrti in podjetništva.” Prepričana je, da premier slovenske vlade pač ne bi pošiljal ljudi, da plačujejo davke drugje … Res neverjetno, da pogovora nista opravila kar iz Ukoma, Gobčeva pa bi se lahko nehala pretvarjati, da je novinarka, ampak uslužbenka vlade.

Golob je dejal, da mu je žal, da te izjave nihče ni povzel take, kot je bila: “Pa jo bom sam ponovil – šlo je za debato o filipinskih voznikih. Se pravi, neki slovenski prevoznik se je pritoževal, da so filipinski vozniki cenejši, če jih najame prek hrvaške podružnice. In veste kaj? Naloga slovenske vlade ni, da ustvarja nova delovna mesta za poceni uvoženo delovno silo iz azijskih držav. Naša naloga je, da ustvarjamo dobro plačana delovna mesta za Slovenke in Slovence. To je bil moj odgovor – če so njemu filipinski vozniki cenejši na Hrvaškem, me to nič ne moti. Skrbelo bi me takrat, ko bi visoko plačana delovna mesta, kot na primer v farmaciji, izvažali drugam. Resnica pa je ravno obratno.”

Gre seveda za popolno izmišljotino! Dobesedno iz nič je ustvaril zgodbo, ki ne obstaja. Ne, govor ni bil o “filipinskih voznikih”. Lastnik podjetja Sigr Bizjak ga je vprašal, zakaj mora imeti 200 tovornjakov registriranih na Hrvaškem. O kakšnih filipinskih voznikih halucinira Golob?! Sicer je jasno, da je človek popolni ekonomski analfabet. Zakaj točno bi bilo bolje, da bi KATERI KOLI delavec delal s hrvaškimi papirji za slovensko podjetje? A podjetja za dela za minimalno plačo ne plačujejo davkov? Poleg tega je država v tem mandatu vložila milijone – npr. v Revoz, za delovna mesta, ki so po naravi izključno takšne narave, da so plače minimalne. Če bi bila Gobčeva novinarka, bi ga lahko na tej točki uničila, ponižala in končala njegovo politično kariero.

Namesto tega ga je vprašala oz. kar trdila, da torej ne podpira, da podjetniki davke plačujejo, optimizirajo zunaj, češ – to zgodbo sva zdaj s skupnimi mukami upravičila. Res neverjetno.

Golob ji je odgovoril, da imamo dovolj delovnih migrantov že danes – več kot 150.000. V nekaterih okoljih, kot poslušam od županov, imamo že izzive pri njihovi integraciji, je povedal. A to je debata, ki nima PRAV NIČ s tem, kar ga je vprašal direktor podjetja Sigr Bizjak. “Če že, potem dajmo uvažati delovno silo iz tujine za visoko kvalificirana delovna mesta. Za tista, ki ustvarjajo visoko vrednost. Zagotovo to niso vozniki tovornjakov,” je povedal Golob. Zopet to nima nobene veze s samo debato, a pozor! Predsednik vlade je torej prepričan, da so plače voznikov na ravni minimalne. Očitno je tako odtujen od resničnosti, da sploh ne ve, – tudi zaradi pomanjkanja delovne sile – tovornjakarji v resnici izredno dobro zaslužijo.

Laž, da se dolgotrajna oskrba že izvaja

Gobčeva ga je vprašala, zakaj bi se od 1. julija plačeval prispevek, storitev pa bi bila na voljo šele z decembrom letos, pri tem pa je vprašanje nastavila tako, kot da se pritožujejo nadležni, grabežljivi gospodarstveniki. Golob zopet laže. Pravi, da to ne drži in da se storitev po “njegovih informacijah izvaja že celo leto.” Kaj je s tem mislil, ni povsem jasno, saj je konec istega stavka priznal, da bo s 1. decembrom ta storitev zaživela v domovih za ostarele in samo tam. Nekatere druge storitve pa v resnici tečejo že danes. Katere? Koliko denarja plačujemo za njih? Kako se te storitve korelirajo s plačevanjem prispevka? Tega ga Gobčeva ni vprašala. Namesto tega sta imela dialog kot iz Beckettove gledališke igre Čakajoč Godota:

To ni prispevek na zalogo? Na žalost ne. Je potreben? Zelo potreben. Postopki pred KPK? Mala malica. Postopkov pred KPK Golob ne jemlje resno in podaja vse informacije, ki so od mene zahtevane. Še enkrat je ponovil enovrstičnico, ki jo je izrekel že na vladni tiskovni konferenci: “Me ne čudi me, da je bil postopek uveden glede na ves medijski rompompom okoli te zadeve. Kaj več v tem trenutku ne morem dodati, ker nisem slišal še nobenih novih dejstev.” Gre za težke besede, ki so seveda šle povsem mimo Gobčeve. Kar tako čez palec predsednika KPK obsoja, da ga vodijo mediji, ne strokovnost. Hkrati pa, da postopkov, kjer je organ že ugotovil UTEMELJEN SUM, ne jemlje resno, torej niti inštitucije niti direktorja ne jemlje resno.

Namesto soočena z resničnostjo ponudi nekaj puhlic: “Bi pa mogoče vseeno poudaril, da obstajajo težka koruptivna dejanja, ki jih preganjata tako policija kot tožilstvo. Tudi ta vlada se je zavezala boju proti korupciji. Bi si želel, da bi se vsi skupaj koncentrirali na težje oblike, čeprav razumem, da se je včasih bolj simpatično ukvarjati s politiki in z njihovimi domnevnimi prestopki.”

Gre za star recept iz kuharice balkanskih politikov – od Vučića, Sanaderja do Dodika. Dogma, češ “preganjajo nas, ker smo začeli preganjati težak kriminal.” S tem pa zopet subtilno slovenske institucije subtilno obtožuje, da sodelujejo s kriminalnim podzemljem. Seveda ne prvič – znova spomnimo, da je nekoč že trdil, kako informacije iz policije uhajajo mafijskim združbam. Gobčeva je raje nehala spraševati na to temo, saj je namreč vedela, da se bo z vsakim podvprašanjem začel še bolj zapletati.

Hvalospev vladi s pomočjo novinarke

Golob je zatrdil, da sta vlada in ta koalicija zdržali brez praktično enega velikega pretresa in da jima je v teh treh letih uspelo postaviti zdrave temelje države, zato da lahko živimo boljše in izpeljujemo reforme. Zagotovil je tudi, da bodo reforme izpeljane:

“Moj odgovor vsem je samo en: mi bomo večino reform, tiste najpomembnejše v tem mandatu, izpeljali. Ljudje nas bodo ocenjevali na volitvah na podlagi rezultatov, vse ostalo, kdo kaj govori, je bilo mogoče moderno zadnja tri leta, zdaj bo pa čas rezultatov in to je edino, kar šteje.”

Gobčevi je zagotovil, da zamenjave – zanj – ne bo. Naj je ne skrbi. Očitno je začutil, da jo skrbi …

Gledamo torej politika, ki je povsem odtujen od resničnosti, kot kakšen klinični shizofrenik, medtem ko mu novinarka, ki bi morala opravljati nalogo psihiatrinje, zatrjuje, da so glasovi v njegovi glavi resnični in ne halucinirani. Seveda je lahko zdržati tri leta z udobno – koronsko – večino v parlamentu. Pretresi so bili, a ne za vlado, z več kot petdesetimi kruhoborskimi glasovi, pač pa za davkoplačevalce. Da živimo občutno slabše kot pred tremi leti in da so obeti slabi, je empirično dokazljivo.

Za zmagovalni konec – bitka proti Izraelu

Le eno področje je, kjer lahko novinarji RTV Slovenija mirno moralizirajo, politiki na skrajni levici pa pridobivajo javne točke, ne da bi kar koli v resnici naredili, in to je zunanja politika oz. še bolj pomembno, bitka proti Izraelu s tiho podporo terorističnemu gibanju Hamas, ki mu na RTV Slovenija rečejo kar “osvobodilno gibanje”.

Gobčevo je zanimalo, kako lahko “nekomu v Evropski uniji prodajo zgodbo – recimo zadnji napad na dom palestinske zdravnice v Gazi, ubitih devet od njenih 10 otrok. Komu lahko to v Evropi prodajo kot bitko s Hamasom?” Goloba ni vprašala – nastavila mu je vprašanje, da bo lahko skupaj z njo moraliziral in relativiziral.

Golob je bil seveda navdušen in z vso ihto pograbil vabo:

“To, kar se dogaja v Gazi, je nekaj, kar te na osebnem nivoju nikakor ne more pustiti, ne da te pretrese. To je res čista groza. Tudi zato sva v Madridu s španskim predsednikom vlade podpisala posebno izjavo, kjer sva spet pozvala Izrael, tudi v Združenih narodih se naš veleposlanik izjemno trudi, da bi skozi Varnostni svet pripeljal do ustrezne resolucije, ki bi dejansko pomagala pri zaustavitvi sovražnosti. Predvsem pa tudi preprečila humanitarno katastrofo, ki smo ji priča vsak dan. Ne, ni besed nad tem, kaj vlada, v tem primeru Benjamina Netanjahuja, dela ljudem v Gazi.”

Gre seveda za že prav nagnusno sprenevedanje tako naše javne televizije kot tudi vladajoče leve politike. Nikoli ne predstavijo celotne slike: npr. da Hamas lokalno prebivalstvo izkorišča za živi ščit. Še več – Hamasa skoraj ne omenjajo, kot da gre za nekega stranskega igralca, medtem ko Izrael povsem nediskriminatorno etnično čisti. Pri tem vedno in povsod omenjajo “vlado Benjamina Netanjahuja“, češ, to je pač desna vlada, to počno desne vlade. Seveda nihče v slovenski politiki ne omenja – mediji pa to spretno skrivajo – da intervencijo v Gazi podpira celotni spekter izraelske politike od skrajno desnega do skrajno levega pola, pa tudi vsi vmes. Če bi prišel jutri nov premier, se operacije v Gazi ne bi končale, dokler se ne porazi terorističnega Hamasa. Obnašanje slovenske politike – na čelu z Golobom in Fajonovo – je v tem obziru prav odurno in na meji antisemitskega aktivizma.

Golob pravi, da ne bomo čakali na EU: “Slovenija dela, je ena redkih in nam je za to sicer marsikdo hvaležen. Je ena redkih evropskih držav, ki dela vsak dan, da bi se to čim prej ustavilo, ampak žal preostali ostajajo gluhi in slepi.” Kaj specifično dela poleg relativiziranja in moraliziranja? Še dobro, da je imel Golob na drugi strani Tanjo Gobec, da mu ni bilo treba odgovoriti na to vprašanje …

Koliko takšnih intervjujev še, preden si priznamo, da imamo težavo?

Vprašanje, ki si ga moramo v Sloveniji zastaviti, je, kje je meja. Kje je meja, ko bomo ugotovili, da našo resničnost ustvarjajo prolevičarski mediji in nastavljeni levi politiki? Koliko takšnih intervjujev še, kjer novinarka brezsramno očitno sodeluje s politikom, da ga reši očitkov, da si priznamo težavo, ki jo imamo? V Sloveniji ni medijskega plurazlizma. Ko gledamo intervju Goloba ali pa kogar koli na levici, je videti kot intervju z Vućićem na RTS1 ali s Putinom na Rossija1. Da novinarji vendarle znajo opravljati svojo nalogo, jasno kažejo predvsem takrat, ko intervjuvajo koga na desnici ali sredini. Zakaj je leva politika imuna? Dokler bo imuna, si lahko dovoli početi karkoli. Podobno kot Putin, Vućić, Lukašenko … si res želimo takšne demokracije in takšne države?

Če se sprijaznimo, da je RTV Slovenija postala veja Ukoma, lahko vsaj začnemo iskati rešitve.

Mitja Iršič