Vse plače v Sloveniji so prenizke. Lahko bi bile višje tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Edini vzdržni način, da do tega pride, je povečanje obsega gospodarske aktivnosti. Plača v javnem sektorju v perspektivni državi sledi plačam v zasebnem sektorju. V državi, kjer še vedno straši “poltergeist” jugosocializma, velja ravno obratno.
V Sloveniji plače tistih, ki financirajo državo, sledijo plačam tistih, ki z državo upravljajo. Plače v zasebnem sektorju so statistično nižje od plač v javnem sektorju. Fenomen, značilen za tranzicijsko Slovenijo, je razkril spletni uporabnik Vasja Bočko.
“Grafi so narejeni za mediansko plačo. Zakaj mediansko in ne povprečje? Poleg medianske plače za vse izobrazbe skupaj, so narejeni tudi ločeno za vsako višino izobrazbe posebej. Predvsem zato, ker se pogosto kot razlog za višje plače v javnem sektorju navaja tista zimzelena, da so v JS zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe,” je v uvodu pojasnil Bočko.
Kot prikaže v prvem grafu, je medianska bruto plača leta 2022 presegla mediansko plačo v zasebnem sektorju.
Zagovorniki javnega sektorja so višje plače pogosto pojasnjevali z višjo izobrazbo javnega sektorja. To očitno ne drži. Trend višjih plač v javnem sektorju se kaže v skoraj vseh stopnjah izobrazbe, z izjemo osnovnošolske, kjer plača v zasebnem sektorju presega tisto v javnem sektorju za 48 evrov.
Primerjava plač, ki jih v javnem in zasebnem sektorju prejmejo zaposleni s srednješolsko izobrazbo, kaže že povsem drugačno sliko. V tem primeru imajo zaposleni v javnem sektorju za 244 evrov višjo plačo.
Enako sliko pokaže tudi primerjava plač v javnem in zasebnem sektorju pri zaposlenih z najvišjimi stopnjami izobrazbe (višješolsko, visokošolsko izobrazbo in višje). Tudi v tem primeru so plače v javnem sektorju višje za 244 eur.
Avtor je obdelal podatke za leto 2022, ki jih je zbral Statistični urad RS. Svojo analizo, vključno s pričujočimi grafi, je objavil “v niti” na socialnem omrežju X – TUKAJ.
Ž. K.