Leva koalicija očitno želi upravičiti svoj sloves kulta smrti – priprave javnosti skozi politično-medijski konglomerat za odprtje Overtonovega okna evtanaziji, se nadaljujejo. POP TV, ki sicer velja za medijsko izpostavo vladajočega Gibanja Svoboda, je pred kratkim pompozno objavil skupino anket Mediane o različnih referendumskih pobudah – ena od njih je spraševala, ali se ljudje strinjajo s podporo zakonske ureditve prostovoljnega končanja življenja – t. i. evtanazijo, ki ji zdravstvena stroka skoraj enotno nasprotuje.
Rezultati niso razočarali. Po anketi sodeč kar dobrih 62 odstotkov vprašanih podpira sprejetje zakona, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti je 24 odstotkov vprašanih, dobrih 11 odstotkov pravi, da ne vedo, 2,6 odstotka vprašanih pa ni dalo odgovora.
Dve raziskavi, dva popolnoma različna izida
Smelo je izraziti pomisleke o raziskavi, če pomislimo na mimostrele, ki jih je v preteklosti sprožala agencija Mediana, ko je sodelovala v preparaciji naslednjih novih obrazov. Spomnimo: ko je stranko ustanovil Marjan Šarec so mu namenili kar 25-odstotno podporo, po kateri je dohitel in celo prehitel SDS, na volitvah le dva meseca za tem pa je pristal na polovici tega izkupička.
Še večji dvom v rezultate daje primerjava z anketo Ninamedie, ki je za časnik Dnevnik zastavila podobno vprašanje. Slovenska javnost je po tej anketi skoraj enakomerno razdvojena glede uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podobno kot pri političnih polih – 47,3 odstotka vprašanih po tej anketi podpira evtanazijo, kar 43,4 odstotka pa je ne podpira, 9,2 odstotka jih je neopredeljenih.
Napake v metodologiji?
Kako je lahko prišlo do takšnih močnih razlik v dveh anketah v približno istem času, je vprašanje za analitike, a hkrati nakazuje, da ima vsaj ena od anket močne težave z metodologijo, da pride to takšnih statistično nenavadnih odstopanj. Razlika je takšna, kot da bi v politbarometrih ena znamka namerila Gibanju Svoboda 30 odstotkov, SDS 20 odstotkov, druga pa SDS 25 odstotkov, Gibanju Svoboda pa 15 odstotkov. Ne glede na politično usmerjenost izvajalcev anket bi bilo jasno, da je z eno od anket že iz vidika statistične znanosti nekaj narobe.
Komu promocija evtanazije koristi?
Če želimo priti resnici do dna, se moramo vprašati, komu promocija evtanazije v javnosti koristi. Odgovor je, da predvsem trenutnim oblastnikom, saj njihova “ulica” na čelu z Dušanom Kebrom in Jašo Jenullom intenzivno pripravlja zakonodajne in ideološke podlage za zakonodajni sprejem evtanazije, vlada pa le čaka, da postane ideja v javnosti dovolj družbeno sprejemljiva.
Pri tem se politično-medijski konglomerat močno trudi, da bi evtanazijo predstavil kot izraz sočutja in človečnosti, ne pa to, kar v resnici je – odstranitev največjih potrošnikov centralno-plansko alociranih sredstev ZZZS.
Primeri iz tujine kot svarilo
Javnost nič ne sliši o grozljivih primerih iz Kanade, kjer je evtanazija sprva veljala le za polnoletne, neozdravljivo bolne v neozdravljivi fazi bolezni – nato pa je v samo petih letih postala na voljo vsem, ki se soočajo s kronično boleznijo ali invalidnostjo in celo revnim ter brezdomcem, ki se počutijo, da so breme družbi. Najbolj kričeč je bil primer vojne veteranke, ki je postala invalid, ko je služila domovini, potem pa ji je država – namesto da bi ji stanovanje opremila invalidom primerno, raje predlagala kar evtanazijo. Ljudje ne slišijo o primerih iz Beneluksa, kjer zdravniki zaradi evtanazije zapuščajo poklic in delajo samomore, ali za klinično depresivne najstnice, ki končajo svoje življenje zaradi kroničnih bolezni ali celo zaradi duševnih bolečin.
Javnost (še) ne ve, da gre pri vprašanju evtanazije za popolno razvrednotenost življenja. Namen anket, kakršna je Medianina, pa je očitno, da bi se v javnosti vzpostavil občutek, da gre za splošno sprejemljivo stvar.
I. K.