Anketa: Pahor in Janša na vrhu, Šarec in Cerar poraženca, Tomčeva zmanjšuje razliko

Datum:

Še slaba dva tedna nas ločita od predsedniških volitev, in kot kaže javnomnenjska raziskava, lahko pričakujemo visoko volilno udeležbo. Prvi favorit za predsednika je aktualni predsednik Borut Pahor, sledita pa mu Marjan Šarec in Romana Tomc. Če bi imeli tudi parlamentarne volitve, pa bi zmago slavila stranka SDS. Premier Miro Cerar je s svojo stranko SMC pristal na nehvaležnem četrtem mestu.

Kot kažejo rezultati javnomnenjske raziskave agencije Parsifal, bi se večina vprašanih udeležila predsedniških volitev, ki bodo potekale 22. oktobra. Takšnih je namreč kar 69,8 odstotka. Dobrih 23 odstotkov se volitev ne namerava udeležiti, 7,1 odstotka pa je neodločenih. Politični analitik Milš Čirič je glede napovedane udeležbe dejal, da se mu zdi ta preoptimistična. “Res je, da so kandidati precej boljši od tistih, ki so se napovedovali, a ne vidim razlogov, ki bi upravičili tako veliko udeležbo. Da bi se le-ta zgodila, bi morali na volišče priti ljudje, ki jih prej ni bilo – in še to v zelo velikem številu.”

V ”igri” samo trije?
Prvi favorit za predsednika je Borut Pahor s 45,1-odstotno podporo, sledita pa mu Marjan Šarec z 18,8 odstotka podpore in Romana Tomc s 5,9 odstotka. Vsi ostali kandidati so prejeli manj kot pet odstotkov podpore.

Zdaj kaže, da ne bomo imeli niti drugega kroga, kar Čirič pripisuje temu, da bi za drugi krog morala kampanja potekati bistveno drugače, kot poteka sedaj.

“Kandidati namreč več ali manj vodijo kampanje, ki ne odstopajo od običajnih, kar pa gre Pahorju zelo na roko. V takih razmerah, če Pahor ne naredi kakšne hude napake, mu je zmaga zagotovoljena. Predsedniške volitve so volitve posameznikov, kar pomeni, da strankarska pripadnost ne zadostuje. Trenutni vtis je, da kandidati, z izjemo Pahorja, bolj gradijo strankin in svoj imidž ter pozicijo za prihodnje volitve, kot pa da bi iskali način, kako premagati Pahorja. Tako se zdi, da na desni poteka bitka za prestiž med SDS in NSi, kar nakazujejo tudi komentarji na tviterju. Boj med Šarcem in Popovičem na levi ima najverjetneje mnogo pomembnejše ozadje, saj se sliši, da bo od tega odvisno prestrukturiranje na levici in posledično nastanek vsaj ene nove stranke. Kakorkoli, v vseh naštetih primerih je videti, kot da so kampanje kreirane za parlamentarne in ne predsedniške volitve.”

 

Meritve so bile sicer opravljene v ponedeljek, sredo in petek. Če pogledamo posamezen dan merjenja, lahko vidimo, da je podpora od začetka do konca tedna najbolj zrasla kandidatki stranke SDS Romani Tomc, najbolj pa je padla drugouvrščenemu Marjanu Šarcu. Spomnimo, da so se prav prejšnji teden začela tudi soočenja na slovenskih televizijah. V sredo zvečer je potekalo soočenje na televiziji Planet TV, v četrtek pa na Televiziji Slovenija. Rezultati merjenj po dnevih so zato še toliko bolj zanimivi iz te perspektive, saj lahko sklepamo, da Marjan Šarec kot kandidat, ki je trenutno še najbližje aktualnemu predsedniku, s svojim nastopom ni prepričal.

Tako meni tudi analitik Čirič. “Še bolj kot samo osebno doživljanje nastopov na to vplivajo medijski komentatorji in posledično mnenje ostalih. Večina ljudi preprosto prevzame mnenje mnenjskih voditeljev, saj nagonsko želi biti del “pravine” odločitve. Izjema je, če nekdo tako briljantno nastopa, da bistveno odstopa od ostalih.”

Na parlamentarnih volitvah bi se veselila SDS
Poleg predsedniških volitev, ki so praktično tik pred vrati, pa so vse bližje tudi parlamentarne volitve. Če bi bile volitve v državni zbor v nedeljo, bi, kot kažejo rezultati ankete, zmagala stranka SDS s 15,6-odstotno podporo. Sledi ji stranka SD z 10,3 odstotka, NSi s 6,7 odstotka in SMC s 6,5 odstotka podpore. Ostale stranke imajo manj kot petodstotno podporo volivcev. Ob tem je neopredeljenih 44,7 odstotka volivcev.

Glede na to, da je danes Delo objavilo anketo, v kateri se je na vrhu znašla SD (kar se, zanimivo, zgodi le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami) je Čirič dejal, da je na podlagi ene ankete precej tvegano napovedovati trend. “Je pa zanimivo, da je ravno to nedolgo tega napovedal na Twiterju predsednik SDS, Janez Janša. Kljub omenjenemu tveganju pa velja omeniti, da je dvigovanje rezultata etablinarih strank, ki so na oblasti, in ki imajo mrežo, pred volitvami precej pričakovan trend. Volivci takšnih strank so namreč upravičeno kritični do rezultatov koalicijskih vlad in s tem tudi do svoje stranke, zato tem običajno rezultat v času vladanja pada. Ko pa pride do predvolilnega obdobja, se mobilizirajo – od tod tudi rast. Stvari pa se spremenijo, če dobijo možnost po njihovem mnenju boljše izbire. Trenutno tega levica še nima.”

 

Telefonsko anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 2. 10. in 6. 10. 2017. V raziskavo je bilo zajetih 722 anketirancev. Povprečna starost je znašala 50,5 let največ anketirancev pa je z dokončano srednjo šolo (31,6 %), sledijo tisti z dokončano poklicno šolo (29,3 %), 22,8 % anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali manj, 16,3 % volilcev v vzorcu ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

 

B. O.

Sorodno

Zadnji prispevki

Boštjan M. Turk: “Čestitka delavstvu za 1. maj! Ne obupajte, še huje bo!”

Publicista in profesorja dr. Boštjana M. Turka smo vprašali...

Je partner Maše Kociper in vpliven odvetnik vpleten škandal?

Spomnite se naslednjič, ko vam bodo aktualni oblastniki pridigali...

[Video] Kangler na kmetijo povabil Goloba, namesto njega prišel nekdo drug

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc...