S prvim januarjem 2017 bo v Avstriji pričela veljati nova zakonodaja, ki bo od delodajalcev zahtevala vedno pripravljeno plačilno dokumentacijo, za tuja podjetja velja, da mora biti vsa njihova dokumentacija opremljena s prevodi, kar je zlasti pri manjših delih ali kratkotrajnih storitvah otežujoča okoliščina. Sankcije, ki jih predvideva zakonodaja, so nesorazmerne, saj se zvišajo s 100-kratnikom. Kazen lahko v primeru kršitev doleti tudi naročnike, zaradi česar se slovenski podjetniki bojijo, da se bodo avstrijski naročniki raje odločali za domače ponudnike.
Nalogodajalec bo moral v primeru domnevnega prekrška plačati varščino, še preden bo postopek uveden, kar bo pomenilo, da poslovni subjekt s to določeno vsoto neko določeno obdobje ne bo mogel razpolagati. Zaskrbljujoče je tudi, da je mogoče postopke in sankcije združevati, zaradi česar bodo lahko več postopkov združili v enega.
V odvetniški družbi Grilc-Vouk-Škof menijo, da spremembe niso namenjene zaščiti delavcev, temveč postopnemu izrinjanju slovenskih podjetij z avstrijskega trga. Pri severnih sosedih številni slovenski obrtniki in podjetja opravljajo storitve, zato so zaradi sprememb, ki bi lahko ogrozile njihovo poslovanje, zbrali 117 pritožnikov. Združeni bodo prek storitve EU Pilot, ki omogoča preverjanje pravic pri Evropski komisiji, vložili pobudo glede nove zakonodaje. Maria Škof iz odvetniške pisarne je poudarila, da je bilo do sedaj 75 odstotkov pobud pri tej organizaciji rešenih uspešno.
Sicer pa se že sedaj slovenski podjetniki soočajo s težavami na tujih trgih. Že sedaj morajo prevajati številne listine, težave so tudi zaradi različnega tolmačenja predpisov, plačevati morajo visoka obvezna zavarovanja. Pri obravnavi teh problemov so se obrnili tudi na zunanjega ministra Karla Erjavca, ki zagovarja pomen in uspešnost ‘njegove’ gospodarske diplomacije. V tem primeru pa upajo, da bo Slovenija našla skupen jezik s svojo sosedo in da ne bo vedno bolj stroga zakonodaja zavrla poslovne dejavnosti gospodarskih subjektov s Podravja, saj na tem področju ni nobenih državnih projektov, ki bi omogočali preživetje tamkajšnjim podjetnikom.
Hipen pogled na ravnanje avstrijske oblasti nam pokaže, da normalne države ščitijo svoj interes, čeprav na nenavaden način kot Avstrijci, pri nas pa oblast ščiti le svojo volilno bazo: partizanske potomce, državno upravo in svoje direktorje.
A. B., STA