Avstrijske oblasti so zaradi suma vohunjenja prijele nekdanjega uslužbenca obveščevalno-varnostne službe in nekdanjega aktivnega člana avstrijskih socialdemokratov Egista Otta. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja z namenom dostopa in prodaje podatkov ruskim obveščevalnim službam. Avstrijski mediji poročajo o njegovih povezavah z vrhom avstrijske politike predvsem iz vrst svobodnjakov in Zelenih. Te bi lahko obremenilo njegovo delno priznanje in domnevna pogoditev s tožilstvom.
Ott je bil sicer uslužbenec zdaj že razpuščenega Zveznega urada za varstvo ustave in boj proti terorizmu (BVT). Ta se je preoblikoval v današnji Direktorat za državno varnost in obveščevalno službo (DSN). Po poročanju Kronen Zeitung je bil njegov kontakt bivši član uprave nemškega ponudnika plačilnih storitev Wirecard Jan Marsalek, ki naj bi mu pomagal vzpostaviti vohunsko celico znotraj avstrijske obveščevalne službe. Maraslek je kmalu po propadu Wirecarda pobegnil iz Nemčije. Po nekaterih podatkih naj bi sedaj živel v Rusiji.
Po poročanju STA je Ott skupaj še z enim uslužbencem BVT pridobival informacije za Marasleka, ta pa jih je nato predal ruskim obveščevalnim službam. Pri tem naj bi se opiral na svoje pretekle dejavnosti, ko je bil agent obveščevalne službe in policijski ataše v Italiji. Spiegel poroča, da naj bi predal informacije o novinarjih, ki živijo v Evropi, kazahstanskemu opozicijskemu politiku. Ott sicer obtožbe na svoj račun zanika.
Pogovore med Ottom in Marsalekom so pridobile britanske oblasti, poroča Kronen Zeitung. Ti naj bi neizpodbitno dokazovali, da je Ott informacije zaupnega značaja sistematično predajal Rusiji. Te naj se ne bi nanašale na delovanje sedaj že razpuščenega urada, za Rusijo pa naj bi tudi pridobil podatke iz policijskih baz podatkov.
Komu vse je nelagodno zaradi delnega priznanja?
Po informacijah Kronen Zeitung naj bi Ott v priporu delno priznal obtožbe in se ne namerava pritožiti na odreditev pripora. Po pisanju istega medija naj bi to nakazovalo, da se namerava pogoditi s tožilstvom.
Prav zaradi tega dejstva pa naj bi se številnim v vrhu avstrijske politike “tresle hlače”. Ott naj bi bil namreč precej povezan s člani parlamenta iz vrst stranke NEOS, SPÖ, FPÖ in Zelenih. Pojavlja se ime nekdanjega politika Zelenih Petra Pilza, s katerim naj bi se Ott poznal vse od leta 2009. Z Ottom naj bi se srečeval tudi kandidat NEOSA na evropskih volitvah Helmut Brandstätter ter nekdanji FPÖ poslanec Hans-Jörg Jenewein. Slednjemu naj bi Ott prodajal informacije. Sicer sta oba te obtožbe zanikala.
Avstrijska ljudska stranka razkritja razume kot še dodatno potrditev njihovega prepričanja o ruskih vplivih na svobodnjake (FPÖ). Pri tem pa se je usodno zapletla tudi s socialdemokrati.
Ž. K.