Avstrijska Direkcija za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) je razkrila obsežno rusko dezinformacijsko kampanjo v Avstriji, povezano z vohunjenjem bolgarske državljanke. Osumljenka naj bi delovala za Rusijo in bila ključna pri izvajanju propagandnih operacij, katerih cilj je bil manipulacija javnega in političnega mnenja v škodo Ukrajine. Tovrstne operacije pa niso tuje niti v Sloveniji.
Do informacij o tej operaciji je DSN prišla z analizo podatkov, zaseženih pri osumljenki med hišno preiskavo decembra lani. Ženska je priznala sodelovanje, zlasti v letu 2022. Preiskava je pokazala, da je že nekaj tednov po začetku ruskega napada na Ukrajino v Avstriji delovala vohunska celica, ki je izvajala propagandne aktivnosti v nemško govorečih državah.
Cilj proruske propagande je prikazati Ukrajino kot “skrajno desničarsko” državo
Osumljenka je povezana tudi s skupino, ki je po naročilu nekdanjega člana uprave Wirecarda Jana Marsalka delovala v Veliki Britaniji. Glavni cilj kampanje v Avstriji je bil prikazati Ukrajino kot skrajno desničarsko državo. Pri tem so uporabljali spletne dezinformacije ter fizične akcije, kot so plakati, nalepke in grafiti. Dezinformacije so bile nameščene na simbolnih lokacijah, kot so spomeniki in obeležja, povezani z judovsko ali rusko zgodovino, kar DSN označuje kot del hibridnega vojskovanja Rusije.
Državni sekretar Jörg Leichtfried (SPÖ) je opozoril, da širjenje lažnih novic in manipulativnih vsebin spodkopava zaupanje v institucije ter ogroža družbeno kohezijo. Dezinformacije lahko vplivajo na volitve in politično stabilnost. “Ne smemo dovoliti, da bi naše mnenje oblikovali zunanji vplivi. Mi, Avstrijci, si mnenje oblikujemo sami,” je dejal.
Spomnimo: Tovrstne operacije pa se ne zdijo tuje niti v Sloveniji. Proruske komentatorje pogosto srečujemo pod političnimi novicami, na primer povezanimi z dogajanjem v Rusiji in Ukrajini, v očitno propagandne dejavnosti pa so vključeni celo posamezni novinarji, denimo na javni RTV Slovenija in Delo. Brez dokazov je težko s prstom pokazati nekoga, vendar pa so proruske vsebine v preteklosti že ustvarjali novinarji, kot sta Boris Vasev in Kaja Sajovic (in tukaj). Proruske komentarje je mogoče občasno zaslediti tudi pod novicami na našem spletnem portalu. Prav tako so se v preteklosti pojavljali očitki o proruski naravnanosti nekaterih političnih strank, denimo Resni.ca Zorana Stevanovića(in tukaj) in stranke na levem političnem polu. Znani so tudi primeri politikov, ki odkrito širijo prorusko propagando, denimo poslanec Svobode Miroslav Gregorič. Znano je, da ruski režim v tujih državah sodeluje s “političnimi robovi”, da bi na takšen način spodbujal notranje politične tenzije, razprtije itd. Odgovarjajo mu tako potencialni sodelavci s skrajno levega kot tudi skrajno desnega političnega pola. V luči zaostrovanja geopolitičnih razmer v svetu bo potrebno postati bolj pozoren na vse, kar krha notranjo slovensko in evropsko enotnost, kohezijo ter služi predvsem tujim interesom (denimo Kremlja).
Domen Mezeg