Banka Slovenije uvaja ukrepe kreditiranja. Najpomembnejši od njih je sprememba pri določanju spodnje meje kreditne sposobnosti. Ta bo sedaj temeljila na minimalnih življenjskih stroških in drugih dejavnikih. Ukrep bo dvignil kreditno sposobnost kreditojemalcev z nižjimi prihodki, potem ko je vladni dvig minimalne plače pred meseci kreditno sposobnost za pomemben del populacije malodane ukinil.
“Osnovna ideja ukrepanja je, da pripoznamo kreditno sposobnost tistemu ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nima, pa so po naši strokovni presoji sposobni odplačevati določeni kredit. To so osebe, katerih neto plača se giblje nekje med minimalno in povprečno plačo in pri katerih so bili doslej ti zneski omejeni s 76 odstotki minimalne plače,” je na novinarski konferenci pojasnil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
S 1. julijem bo tako znesek minimalne kreditne sposobnosti namesto sedanjih 915 znašal 745 evrov. Na današnji novinarski konferenci je Dolenc še napovedal, da se bodo pri izračunu letnega dohodka potrošnika upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialno varstveni prejemki, ki se doslej niso.
Da je bilo treba uvesti spremembe, je postalo jasno po lanskoletnem zvišanju minimalne plače, ki je zaradi omejitev Banke Slovenije izničila kreditno sposobnost tistih, ki so prejemali minimalno plačo. Po podatkih finančne uprave je teh med 77 in 90 tisoč zaposlenimi oz. okoli 11 odstotkov delovne populacije, poroča Žurnal. Kreditna sposobnost je bila izničena tudi za opazni del upokojenske populacije in resno okrnjena pri delovni populaciji, ki ima prihodke v višini povprečne plače.
Banka Slovenije bo uvedla enotno omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Odslej bo ta postavljena pri višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka, poroča STA. Doslej je bil pri visokih prihodkih postavljen pri 67 odstotkih.
Projekcije Banke Slovenije so naslednje: maksimalna anuiteta za par z neto dohodkom v višini neto povprečne plače in z enim odstotkom, se bo dvignila iz 531 evrov, kot je danes, na 898 evrov. Paru z dvema otrokoma z 257 na 678 evrov, s tremi otroki na 521 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom pa s 45 evrov na 262 evrov, poroča STA.
Je to prava pot naprej?
Nameravane spremembe oz. rahljanje kreditnih omejitev po podatki Banke Slovenije ne bodo povzročile občutnega povečanja povpraševanja po kreditih, saj naslavljajo majhen del populacije. Pa vendar, za naš medij je pred časom komentiral ekonomist Anže Burger, ki je dejal, da so trenutno obstoječe omejitve tukaj z razlogom, reševanja stanovanjske problematike pa bi se morali lotiti povsem drugače. “Ne pozabimo, da je cilj restriktivne denarne politike ravno to, da poleg drugih transmisijskih mehanizmov povzroči tudi zmanjšanje izdaje posojil,” je zapisal.
Rešitve vidi v liberalizaciji gradenj, davčni optimizaciji in strukturnih reformah, ki bi Slovenijo naredile privlačnejšo za domače in tuje podjetnike.
Gal Kovač