Marjan Šarec, ki so ga nekoč dvorni analitiki čislali kot Luko Dončića slovenske politike, na krilih “svobode” odhaja v Bruselj. Čeprav je dobil veliko manj glasov, od sicer katastrofalno pripravljene Irene Joveve, je bilo po inerciji položaja na listi dovolj, da je prejel mandat evropskega poslanca. Spomnimo pa, da je pred leti, še na vrhuncu svoje politične slave, zavrnil govor pred Evropskim parlamentom.
Takrat še kot predsednik vlade bi moral leta 2019 imeti govor pred evropskih poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, kjer bi lahko – kot vsi drugi predsedniki vlad – predstavil svojo vizijo prihodnosti EU.
S tradicijo začel Tajani
Z nastopi predsednikov vlad in držav članic EU želi evropski parlament na najvišji ravni prispevati svoj delež k razpravam o smereh razvoja Evrope. Nastopi voditeljev so se začeli na pobudo takratnega predsednika evropskega parlamenta in trenutnega italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija in so trajali do konca mandata – govor je imelo večina predsednikov vlad, med drugim tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
Uradni razlog je bil bizaren
Takrat so mediji poročali, da je Šarec zavrnil nastop z utemeljitvijo, češ da je datum prepozen in ob koncu parlamentarnega mandata. “Pred nekaj časa je slovenska vlada potrdila interes za sodelovanje, a ko je evropski parlament predlagal drugo zasedanje marca, je bil ta datum žal neustrezen,” je pojasnila namestnica glavnega glasnika evropskega parlamenta Marjory van den Broeke.
Ponudbo zavrnili, ker ni imel kaj za povedati?
V Sloveniji se je medtem šepetalo, da je ponudbo zavrnil, ker – kot tipični novoobrazni politik – ni imel kaj pametnega za povedati, saj v Evropi pač nihče ne želi poslušati tipičnih slovenskih lajn o solidarnosti, naravovarstvu in antifašizmu.
Analitiki so takrat rekli, da je Šarec zapravil veliko priložnost, saj da bi lahko z nastopom skoval politični kapital. Priložnost za nastop je dobil ravno pred evropskimi volitvami v dneh po vrhu EU in v času odločanja o usodi brexita.
Zdaj kot anonimni politik vendarle v Bruselj
Zdaj bo Šarec po sili politične prilike moral v Bruselj in nastopati. A le kot eden od več-sto poslancev ujet v morje anonimnih liberalnih govorečih glav, ne pa kot predsednik vlade, ki bi ga vsi poslušali. Res pa je, da bo to počel za veliko višjo plačo, kot pa je plača slovenskega predsednika vlade. Na drugi strani pa je bojazen pred nastopi odveč – lahko bo pet let ravno tako neviden kot je bila kolegiva Irena Joveva v mandatu 2019-2024. Vsekakor je dobro tudi, da bodo njegovi govori v evropskem parlamentu časovno omejeni na eno minuto – ravno dovolj da gre skozi svojo serijo enovrstičnic in dovtipov, ki jih tako rad ponavlja v slovenski politiki.
M. I.