Bojan Petan zasluži 1.861 evrov dnevno, ker kot pravi, vodi “štiri firme s 1.000 pritiski”

Datum:

Je nekdanji šef SCT Ivan Zidar ponovno preslabega zdravja, da bi pričal?

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je danes pričal prvi mož Državne založbe Slovenije (DZS) Bojan Petan. Uvodoma je Petan povedal, da je bil, ko je prejel vabilo na zaslišanje, nemalo presenečen in da se je spraševal, kaj koristnega lahko pove komisiji. Ne glede na to pa se je temeljito pripravil, saj da “absolutno podpira delovanje komisije”. Poudaril je, da je že samo dejstvo, da se lahko ustvari 5-milijardna bančna luknja, šokanten podatek in da je zato več kot potrebno, da se ugotovi tako posamezna odgovornost kot sistemske pomanjkljivosti, da je do tega sploh prišlo. Iz njegovega nastopa je bilo tudi razbrati, da ocenjeni globini bančne luknje, to je pet milijard evrov, ne verjame najbolj.

Po tem, ko je Petan pred leti že zapustil DZS, se je pred letom in pol v omenjeno družbo zopet vrnil. Glede delovanja družbe ni našel slabe besede, češ da le-ta vseskozi posluje uspešno, reprogramira kredite, upniki pa da ji niso nikoli odpisali niti centa.

Predsednika preiskovalne komisije je zanimalo, kako je mogoče, da Petan kot eden redkih tajkunov vse do danes še ni v zaporu, in ali so mu pri tem pomagale politične povezave. Petan se je izgovarjal, da ne razume, kaj pomeni beseda tajkun, čeprav je v nadaljevanju zaslišanja sam navedel polno definicijo pojma.

V devetdesetih letih je bil Petan tudi bančnik, in sicer je vodil Hipotekarno Brežice, leta 1994 pa presedlal v Novo ljubljansko banko, kjer je bil svetovalec znanega slovenskega bankirja Jurija Detička. Zanj je Petan nekoč dejal, da ga “izjemno spoštuje” in da mu je kot “drugi oče”. Te besede je ponovil tudi na današnjem zaslišanju. Morebiti njegove navedbe o Detičku kot drugem očetu niso tako iz trte zvite, še posebej, ker so se poslovne oziroma karierne poti Detička in Petana pogosto prepletale, njuno poslovno sodelovanje pa lahko merimo v letih.

Golobičeva denarnica le en del slovenskega pravljičarstva?!
Glede svoje politične aktivnosti se je Petan branil, da nikoli ni bil “republiški funkcionar” – 14 let je bil “le” predsednik brežiškega občinskega odbora LDS – in da že vse od leta 2002 “beži iz politike”, saj da je takrat začutil, da politika ne gre več v pravo smer. Dr. Logar je ob tem pripomnil, da je bilo leto 2002 tisto leto, ko je vlado prevzel Anton Rop, Bojan Petan pa je dodal, da je občutke o napačni smeri politike dobil že, ko je vlado vodil še Janez Drnovšek. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje predsednika preiskovalne komisije, ali je bil Petanov politični mentor Gregor Golobič. Tudi domnevni vzdevek “Golobičeva denarnica” je po njegovih besedah “še en del slovenskega pravljičarstva”. Donacija podjetij Cefey in Bergex, ki sta v času Petanovega vodenja Hipotekarne banke Brežice v letu 1992 pri tej dobili po milijon evrov posojila in denar nato donirali LDS, pa da je bila v tistem času skladna z zakonom o političnih strankah, je dejal.

On dobi 1.861 evrov na dan, njegova mama je morala preživeti s 500 evri pokojnine
Petan je s skupino DZS ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, ko so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo Prodaja. Ob številnih funkcijah, ki jih zaseda Petan, je dr. Logar izračunal, da na dan zasluži kar 1.861 evrov neto. Petan se je branil, da je nepošteno, da se ob tem ne pove, da zaradi tolikšnega zneska plačuje tudi visoke davke. “Sicer pa vem, kako je, če živiš s 500 evri, kajti moja mama je imela 500 evrov pokojnine,” je še razkril. “Vodenje štirih firm s 1.000 pritiski” po besedah Petana prinese tudi to, da se človek praktično odpove družinskemu življenju. Na omenjeno pa je dr. Logar repliciral, da tudi žena Bojana Petana sedi v nadzornih svetih njegovih firm, tako da z okrnjenim družinskim življenjem najbrž ni toliko težav.

Pred nastopom gospodarske krize se je DZS prezadolžila, na koncu pa je v okviru obsežne sanacije bank na DUTB oziroma t. i. slabi banki pristalo za skupaj skoraj 80 milijonov evrov terjatev do družb iz celotne skupine. Petan se je ob tem branil, da davkoplačevalci niso plačali niti centa, saj da krediti v bankah niso bili nikoli zgolj odpisani. Na podlagi kakšnih kriterijev so bili dolgovi do DZS preneseni na DUTB, je Petan trdil, da ne ve, prav tako je trdil, da so bila zavarovanja tudi po takratnih ocenah za okoli 10 odstotkov višja od terjatev in da je družba dolg odplačevala. Slabe terjatve je od DUTB nato kupil ameriški sklad York.

Predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar je med zaslišanjem navedel podatek, da je Petan v kazenskih postopkih, v katerih mu grozi do osem let zapora, ter izpostavil pisanje medijev, da je bil Petan do leta 2014 nedotakljiv. “To je pravljičarstvo,” je takšne navedbe medijev zavrnil Petan. Zanikal je tudi, da bi zaradi preiskav v skupini DZS zaposlili nekdanjega vodjo Sove Sebastjana Selana, ki je sedaj med drugim direktor Marine Portorož. “Selan je izjemno uspešen direktor,” je poudaril Petan in dodal, da ne vidi ne koristi ne škode v tem, kaj je Selan delal prej.

Petan, ki je bil po lastnih navedbah v devetih kriminalističnih preiskavah, od katerih sta sedaj odprti še dve, je tudi zanikal, da bi bil vnaprej obveščen o kriminalističnih preiskavah. “To je pa višek pravljičarstva. Če bi bil obveščen, bi bilo verjetno drugače. Ni mogoče biti obveščen,” je dejal.

V izjavi za medije po seji preiskovalne komisije pa je dr. Logar na vprašanje novinarke, kako ocenjuje pričanje Bojana Petana, dejal, da naj javnost sama presodi, kdaj so bili davkoplačevalci oškodovani, ali takrat, ko krediti niso bili poplačani, ali takrat, ko so bili preneseni na slabo banko. “Stvar organov pregona je, da opravijo ustrezne preiskave, stvar preiskovalne komisije pa, da pokaže na pretiran cinizem oziroma na odnos do davkoplačevalskih sredstev,” je povedal dr. Logar.

Na zaslišanje pa danes ni bilo nekdanjega šefa SCT Ivana Zidarja. “Menim, da je normalno, da se priča vabilu odzove ali pa v primeru zdravstvenih težav opraviči. Glede na to, da je Ivan Zidar v februarju vabilo na pričanje prevzel, sem pričakoval, da se bo današnjega zaslišanja udeležil, tudi zato, ker nismo prejeli nobenega opravičila. Ker pa Ivana Zidarja na pričanje ni bilo, je komisija soglasno sprejela sklep, da se ga na zaslišanje privede,” je še dodal predsednik preiskovalne komisije.

Naslednje zaslišanje na preiskovalni komisiji bo prihodnji ponedeljek, 19. marca 2018, ko pred komisijo prihaja ljubljanski župan Zoran Janković.

(sds.si)

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...