Slovenke in Slovenci smo vsekakor plačali davek zaradi montiranega procesa Patria in virantovanja v zadnjih desetih letih, saj so plače in pokojnine zaradi tega 30 odstotkov nižje. Izgubljena leta pod vodstvom premierjev Pahorja, Bratuškove in Cerarja namreč niso prinesla ustreznih reform, da bi lahko Slovenija izkoristila svoj potencial in postala država, na katero bi lahko bili državljani ponosni.
V zgodnjih 90. letih, torej v času po osamosvojitvi, se je Slovenija soočila z izgubo jugoslovanskega trga. Leta 1993 smo prvič dosegli pozitivno gospodarsko rast, dve leti po tem pa se je ta občutno povečala in s tem dokazala slovenski gospodarski čudež. Uspešnost se je še posebej pokazala v času prve Janševe vlade, leta 2007 je namreč Slovenija po evropsko primerljivi metodologiji dosegla proračunski presežek v višini kar 0,5 odstotka BDP. S takšno proračunsko politiko je vladi Janeza Janše v prvih treh letih uspelo javni dolg znižati s 27,6 odstotka BDP v letu 2004 na 23,4 odstotka BDP v letu 2007 oziroma za 4,2 odstotne točke. Slovenija je imela tako med državami evro območja takoj za Luksemburgom drugi najnižji javni dolg.
Ob varčni in preudarni politiki je prva Janševa vlada sprejela tudi vrsto drugih protiinflacijskih ukrepov. Znižala je trošarine na najnižjo možno raven, izdatno je podpirala nevladne organizacije za zaščito potrošnikov, Urad za varstvo konkurence pa je intenzivno izvajal ukrepe za preprečevanje dogovorov med trgovci. Za več kot 4 odstotne točke se je znižala javna poraba, zelo skrbno pa se je nadzorovalo tudi cene javnih storitev. Ob zaključku mandata Janeza Janše so bile na trgu dela izredno ugodne razmere, stopnja brezposelnosti v Sloveniji pa je bila po metodologiji Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Evropskega statističnega urada (Eurostat) v primerjavi z državami evroobmočja ena najnižjih. Občutno znižanje inflacije, nizka brezposelnost, proračunski presežek in nizek javni dolg so bili zelo dobra popotnica, ki jo je v času globalne finančne krize novi vladi zapustila vlada Janeza Janše.
Nazoren prikaz cene, ki so jo Slovenci plačali za #Patria in #virantovanje v zadnjih 10 letih. Plače in pokojnine so zaradi tega 30% nižje. pic.twitter.com/W3XBJ1qRhF
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 11, 2018
Zgornji podatki kažejo, da se je v Sloveniji BDP od leta 2009 do leta 2016 povečal za 14,1 odstotka, kar je precej manj kot na Češkem, kjer je bila rast 27-odstotna, v sosednji Avstriji 27,9-odstotna, Slovaški 29,2-odstotna, Nemčiji 32,4-odstotna, Madžarski 38,2-odstotna, Poljski 38,2-odstotna, Veliki Britaniji 38,4-odsotna, Latviji 38,7-odstotna, Litvi 50,5-odstotna, Estoniji 51-odsotna in Romuniji 51,2-odstotna. Slovenija se ne bi smela primerjati z državami, kot so Hrvaška, kjer je bila rast 6,1-odstotna, Španija (6,8-odstotna) ali Italija (10,6-odstotna), še manj pa ji ne more biti v ponos, da je pred Grčijo, kjer je bil padec 25-odstotni.
Gospodarska rast k nam prišla z najmanj triletno zamudo
Sicer je res, da se slovensko gospodarstvo na krilih ugodne klime v EU in izvoza pobira, čakalne dobe v zdravstvu pa niso nič krajše, ravno nasprotno. Za luknjo v slovenskem bančnem sistemu in pranje milijarde evrov v največji državni banki NLB še vedno ni odgovarjal nihče, saj aktualna vlada namesto s sprejemanjem ukrepov nadaljuje s kadrovanjem svojih privržencev. Gospodarska rast, ki jo trenutno beležimo v Sloveniji, je prišla k nam z najmanj triletno zamudo zaradi napačnega odziva na krizo v letih 2009 in 2010. Po besedah prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janše je prav popolnoma nekompetentna vlada v tem zadnjem mandatu tista, ki je odgovorna za to, da je Slovenija zgolj na nekem jezeru, neki površini, kot čoln, ki gre pač tja, kamor piha evropski veter.
Glede na to, da je v Evropi konjunktura, glede na to, da je slovensko gospodarstvo v veliki meri izvozno – okoli 70 odstotkov, je šele moč tega vetra, ki je prihajala po tem evropskem morju, evropski površini, zagnala to gospodarsko rast. “Vse tisto, kar pa bi morali narediti sami oz. bi moral upravljavec države, kreator okolja, v katerem deluje gospodarstvo in v katerem živimo posamezniki, storiti v tem času, da bi se to tudi dejansko poznalo na standardu, v vaših žepih – tega preprosto ni bilo, pa tudi, da bi bila rast močnejša, hitrejša,” je jasen Janša.
Slovenija je v bolj neugodnih okoliščinah v mandatu 2004–2008 beležila višjo gospodarsko rast, imeli smo večjo zaposlenost, trikrat manjšo zadolženost in bistveno večjo rast osebnega standarda. V povprečju se danes trenutna rast pozna pri plači povprečnega Slovenca, govorim v povprečju, za okrog 10 evrov na mesec, kar je relativno zanemarljivo, opozarja Janša. Je bolje, seveda, kot stagnacija ali nazadovanje, je pa glede na odstotek splošne rasti in glede na potenciale to zanemarljivo. Zato kogarkoli srečaš, pravi, z izjemo redkih posameznikov – recimo teh šefov v javnem sektorju, ki jim je vlada najprej dvignila plače –, da te rasti ne občuti. In tukaj, v tej situaciji, je prvi del problema, ko je bistveno premajhen realen občutek te izboljšave, tega izboljšanja stanja. Drugi problem pa je, da običajno po takšnem “bumu” v evropskem gospodarstvu pride do ohlajanja, lahko tudi do krize. In glede na to, da se v tem času zgolj večajo tisti tvegani dejavniki, ki delujejo negativno v sami krizi, se lahko tega obdobja bojimo. V zadnjem času se je povečalo število zaposlenih v administraciji, ampak ne toliko v storitvenem delu javnega sektorja, temveč v administraciji. Na ta način se ustanavljajo novi uradi, agencije, povečuje se plače vodilnim, pri čemer je potrebno dodati, da gre za strošek, ki ni samo za eno leto – to je strošek, ki se vleče iz leta v leto in na ta način povečuje strukturni primanjkljaj.
N. Ž.