“Ni svobode brez medijske svobode in ni svobode brez finančne svobode. In Freedom House je ocenila, da je Slovenija napredovala, ne pa nazadovala, tudi zato, ker si dovoli nek Tomašič izpostavljati “ugledne” novinarje z imenom in priimkom in govoriti, da lažejo, ko se zlažejo in pokazati na njihove manipulacije, zato smo zrastli. Seveda pa ti isti “novinarji”, preko svojih prijateljev v tujini razlagajo, kako je njihova svoboda laganja ogrožena. Ja, ne bo več šlo. Pač, boste prenehali lagati,” je bil oster Tomašič.
V nedavni oddaji Kdo vam laže, se je voditelj Boris Tomašič uvodoma dotaknil razprave, ki se je razvnela na Twitterju, in ki se je nanašala na gledanost posameznih slovenskih televizij. Ob tem se je dotaknil mnenja, da oddaje “Kdo vam laže?” nihče ne gleda, kar pa po podatkih naše medijske hiše ne drži. Na javni RTV na primer uporabljajo zastarele načine merjenja gledanosti, ki merijo oddajanje na antenah, zato je Tomašič izrazil željo, da bi novi direktor javne RTV z institucijo AGB Nielsen prekinil pogodbo, ker ni zanesljiva. S pomočjo sodobnih pametnih televizij, spletnih podatkov itd. je namreč mogoče veliko bolj natančno oceniti gledanost posamezne televizije.
“Po podatkih kabelskih operaterjev si to oddajo pogleda med 150 in 200 tisoč gledalcev, kar je super, ker približno 200 tisoč ljudi tudi zdravo razmišlja, zato tudi gledajo to oddajo in je težko reči, da ni gledana,” je sklenil Tomašič. Ob tem je še dejal, da je ključen namen oddaje razkrinkati laži, ki jih širijo mediji z bistveno večjo gledanostjo, na primer javna RTV, ki jo financiramo davkoplačevalci. Ta prejme 100 milijonov letno neposredno iz naših žepov, obenem pa zaposluje 2286 oseb. Ob tem je omenil še družbo Pro Plus, ki sicer ne živi od proračuna, je pa izredno vplivna. Eden njenih vidnejših novinarjev Anže Božič je nedavno tvitnil, da se je ponovno zgodil poskus menjave poslanke Janje Sluga v poslanski skupini SMC-ja itd.
Po mnenju Tomašiča si nek novinar tega ne sme privoščiti, saj gre za laž, saj Zorčiča, Sluge in Verbiča na seji poslanske skupine, na katero se namiguje v tvitu, sploh ni bilo. “Tako manipulativno in zmanipulirano, da sploh ne preverijo kdo sedi na sestanku,” je zgroženo ugotovil Tomašič. Namen takšnih novinarskih zapisov pa je, neprenehoma ustvarjati nekakšne krizne razmere ter konflikte znotraj strank. In če bo poslanska skupina želela zamenjati vodjo, to ne bo ne prvič ne zadnjič. “Sicer pa vemo, da je Božič tiskovni predstavnik propadle Koalicije KUL.” V nadaljevanju pa se je dotaknil tudi zapisa Javne RTV: “Zdravko Počivalšek je ponovno skušal zamenjati vodjo poslanske skupine SMC-ja Janjo Sluga. Za menjavo so bili štirje poslanci, trije so bili proti, medtem ko se poslanka Mateja Udovč ni želela opredeliti. Neuspeli poskus menjave naj bi precej razjezil Počivalška.”
Javna RTV je z zrežirano zgodbo o poslanski skupini SMC, skušala ustvariti umetno politično afero
Ob tem je Tomašič jasno pokazal na neumnost zapisanega, saj če bi bili “štirje za menjavo” in “trije proti”, bi jo verjetno že zamenjali. Obenem so poslanci, ki so bili tudi zares prisotni na sestanku, torej Perič in Gregorčičeva, jasno zavrnili navedbe obeh osrednjih medijev rekoč, da se o zadevi sploh niso pogovarjali. “Lažete, ni kriv Janez Janša in njegovi tviti, pa tudi ne moja oddaja, v kateri vas kritiziram. RTV Slovenija, to ni res, to je izmišljeno, to je laž.” Vendar pa so v dnevniku RTV navkljub zavračanju navedb s strani članov poslanske skupine, s svojim poročanjem vztrajali še naprej, le da so dodali, da v poslanski skupini navedbe zanikajo. “Javna RTV Slovenija, steber poštenega novinarstva pravi: Po naših informacijah so hoteli zamenjati Janjo Slugo, ampak oni so to zanikali. Od kje vam te informacije?” jih je povprašal Tomašič.
“Iz tvita Anžeta Božiča … Torej, če piarovec “burek koalicije” nekaj tvitne, je to vir? To so vaši viri? Oni so zanikali, vi pa trdite, da se je to zgodilo.” je ugotovil Tomašič. “Za 12,70 eur dobite bistveno več neumnosti, kot ste jih naročili, a ne Manica, Kadunc, Carlova, Šetinčeva itd.” Poslanka Monika Gregorčič pa je ob tem za medije jasno povedala, da naj dopustijo, da se te zadeve prediskutira za zaprtimi vrati. “Da smo vsi pod zelo velikimi pritiski, tudi medijskimi, kot vidite, zato porabimo več energije kot bi jo sicer potrebovali zato, da pridemo do cilja,” je v kratkem videoposnetku pojasnil poslanec SMC Gregor Perič. “Kaj je odgovoril poslanec Perič? “Da, podpiram Janjo Sluga,” je bil jasen Tomašič, obenem pa je še povzel izjavo Gregorčičeve, ki je jasno povedala, da o stvari “ne bo govorila”. Torej ni šlo za mešane odgovore, ampak je en poslanec odgovoril, neka druga poslanka pa se ni želela opredeljevati.
RTV si je privoščila zavajajočo zgodbo o “spornem” nakupu parcele s strani ministra Aleša Hojsa
“A razumete RTV Slovenija? Najbolj pošten, resnicoljuben medij v Sloveniji se absolutno ne poslužuje manipulacij.” Tomašič je v nadaljevanju pojasnil, da skuša zgolj opozoriti na to, da sedaj na RTV Slovenija znova delajo afero, ki je v resnici sploh ni. Na javni RTV si potemtakem zgodbe načrtno izmišljujejo. In to naj bi bila lastnost tega neodvisnega novinarstva, ki ga menda Janša zatira. Navedel pa je še eno zrežirano zgodbo o domnevno spornem nakupu parcele, ki naj bi jo kupil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Ob tem so nekateri osrednji mediji navajali, kaj vse naj bi šlo narobe in celo navajali podkupovanja, razne kršitve itd. Po nekaj mesecih je NPU, ki je to to preiskoval ugotovil, da “ni znakov kaznivega dejanja”. Ob tem je voditelj oddaje izpostavil manipulacijo – da ob začetnem poskusu ustvarjanja zrežirane afere niso imeli nobene težave povedati, da gre za Hojsa, in da so to ponavljali dva ali celo tri dni.
A potem ko je stvar raziskal NPU in ugotovil, da ni šlo za kaznivo dejanje, so navedli zgolj besedno zvezo “nekateri državljani” ter izpustili ime in priimek ter še “preiskava nakupa gradbene parcele na Primorskem”. Seveda pa niso napisali nekaj v slogu “Aleš Hojs ni storil kaznivega dejanja pri nakupu parcele”. “Pokvarjeno in nesramno. Kdorkoli je že to delal, to ni novinarstvo, to se ne spodobi, to je navijaštvo, to je pokvarjeno, to je pritlehno itd. Ampak ti pokvarjeni novinarji so v Sloveniji ogroženi,” je ob tem eklatantnem primeru zaključil Tomašič ter pristavil, da se je našel tudi “nek mednarodni inštitut za tisk“, ki je to ugotovil in to je kot kaže tudi vredno omembe v osrednjem dnevniku nacionalne televizije. Naslov prispevka na javni RTV, se je ob tem zavajajoče glasil: “Pismo zaradi poslabšanja svobode medijev“.
Slovenija je po oceni ugledne institucije Freedom House v svetovnem vrhu po stopnji svobode
Pismo je bilo sicer poslano Evropski komisiji, v njem pa je bilo pristransko navedeno, da se je “poslabšala svoboda medijev v Sloveniji,” ob čemer se na javni RTV niso mogli odreči namigovanjem, da se dogajajo pritiski na STA. Na RTV Slovenija pa so prav tako povzemali zavajajoče navedbe pisma, da se pri nas dogaja blatenje novinarjev, in sicer ob poskusih vladajoče stranke po večjem nadzoru nad javnimi mediji, ter da se vzpostavlja vse bolj sovražno okolje za kritično poročanje, katerega temeljna naloga naj bi bilo bdenje nad odgovornim delom vlade. “Mednarodni inštitut za tisk je ugotovil, da se je situacija novinarjev neskončno poslabšala v Sloveniji. Iste vrste ptic letijo v istih jatah.”
Tomašič je razkril zavajanje enega izmed “uglednih” novinarjev – Alija Žerdina
Sloveniji so namreč pripisali 95 od 100 možnih točk, kar je najboljši rezultat po letu 2017, slabše od nas pa so ocenjene vse sosede Slovenije. “Ni svobode brez medijske svobode in ni svobode brez finančne svobode. Freedom House je ocenila, da je Slovenija napredovala, ne pa nazadovala, tudi zato, ker si dovoli nek Tomašič izpostavljati “ugledne” novinarje z imenom in priimkom in govoriti, da lažejo, ko se zlažejo in pokazati na njihove manipulacije, zato smo zrastli. Seveda pa ti isti, preko svojih prijateljev v tujini, razlagajo, kako je njihova svoboda laganja ogrožena. Ja, ne bo več šlo. Pač, boste prenehali lagati,” je bil oster Tomašič. V oddaji pa je navedena tudi izjava “nepristranskega” novinarja Alija Žerdina: “Ne glede na številne poskuse blatenja, novinarstvo vendarle vzdržuje neko stopnjo verodostojnosti.”
Ko Žerdin ali nekdo drug od “resnih” novinarjev oziroma Marko Milosavljević od strokovnjakov, govori o novinarstvu, govori o “mašineriji”, katere edina naloga je zrušitev aktualne Janševe vlade in to za vsako ceno. Obenem se je Tomašič še dotaknil zavajajočih navedb, da je “večjo prepoznavnost novinarski poklic dosegel v času nekdanje države, ko so novinarji veljali oziroma sčasoma postali ljudje, ki so veljali za neke vrste t. i. družbeno-politične delavce. V tem smislu smo imeli določen ugled in tudi njihova beseda je veljala ter je imela družbeni odmev, razsežnost.” V avtoritarni Jugoslaviji je bilo novinarstvo “zares svobodno” in oblast “sploh ni” pritiskala na novinarje. Res je, da v večini primerov ni, ker je komunistična partija poskrbela, da so bili novinarji “pravi” ljudje in jih ni bilo potrebno usmerjati.
Še nekaj besed o “uglednih” jugoslovanskih novinarjih kot partijskih lakajih
“Najbolj duhovita je pa ta izjava: novinarji so postali v prejšnjem sistemu neke vrste družbeno-politični delavci in so zato imeli družbeni ugled. A novinarji so žal ostali družbeno-politični delavci. Seveda moramo razlikovati med “novinarji” in novinarji,” je še pripomnil Tomašič. Imamo namreč novinarje, ki so v DNS, ki so na Javni RTV, in ki sledijo doktrini družbeno-političnega delavstva. “To so v bistvu družbeno-politični proletarci. Kult osebnosti se je gradil okoli nekaterih: bolj kot je lagal, rajši ga je imela partija. Če ga je imela rada partija, potem je imel tudi ugled,” je sklenil Tomašič. In takšni “nepristranski” družbeno-politični delavci sanjajo o srditem in konfliktnem odnosu predsednika vlade do novinarjev.
Namen tovrstnih režimskih novinarjev je neprenehoma pljuvati po premierju. “In še noben doktor FDV-ja, se ni lotil raziskave, kako srdit in konflikten odnos imajo mediji do predsednika vlade, in da so verjetno, to bi lahko bila teza, da je ta odziv posledica tega srditega odnosa.” Tvit ne more biti sredstvo napada in ogrožanja medijske svobode. Tomašič je prepričan, da če pristanemo na to, pomeni zgolj to, da smo “mehkužci”, “brezjajčniki”, “nevretenčarji” itd. To, da nekdo o nekom tvitne nekaj grdega, ne more biti razlog za občutek ogroženosti. Če se počutijo ogroženi zaradi tvita predsednika vlade, naj se rajši prenehajo ukvarjati z novinarskim poklicem in to čim prej. In velika večina Janševih tvitov je zgolj odziv na njihove laži.
Domen Mezeg