Včeraj je potekala parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Po obeh sejah je še vedno ostalo odprto vprašanje, ali je slovenski premier Robert Golob res zahteval zamik aretacije ruskih vohunov, zato bo na podlagi včerajšnjega sklepa vabilo na naslednjo sejo Knovs prejel tudi on, je za medije povedal predsednik Knovs, Janez Žakelj (NSi). Sova: kazenski postopek v primeru ruskih vohunov teče, zato Lindav ne dobi odveze od molčečnosti.
Na prvo včerajšnjo sejo Knovsa sta prišla pravnik Rajko Pirnat in policijski strokovnjak Miroslav Žaberl, na drugo pa nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki sta pričala pod prisego in znova zatrdila, da je nekajdnevni zamik aretacije ruskih vohunov s konca novembra na dan 5. december lani zahteval premier Robert Golob.
Knovs je ugotovil, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin 28. novembra lani, direktor Sove Joško Kadivnik pa trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, vendar pa tega ni izrekel pod prisego. Razlog za to naj bi bil, da bi zaradi aretacije tuje obveščevalne službe lahko vplivale na potek drugega kroga lokalnih volitev in na trojni referendum, ki je bil sicer dan pred 28. novembrom.
Vprašanje je, kakšen interes bi lahko imele tuje obveščevalne službe z vplivom na lokalne volitve?
Če je Golob res vplival na potek aretacije, je to kaznivo dejanje, saj predsednik vlade po zakonu ne more/ne sme vplivati na delo samih obveščevalno-varnostnih služb, je razložil Žakelj in poudaril še, da je Knovs za Lindava prosil za odvezo od molčečnosti in ne sam Lindav. Te odveze ni bilo, kar kaže na to, da nekdo hoče nekaj prikriti.
Oglasila se je Sova: ker teče kazenski postopek, Lindav ne dobi odveze od molčečnosti
Na vse se je odzvala Slovenska obveščevalno varnostna služba (Sova), ki pričakuje, da bo komisija DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) tajne podatke obravnavala skladno z zakonodajo: in da po tej lahko osebe, ki so se seznanile s tajnimi podatki, le-te uporabljajo samo za izvajanje svoje funkcije oziroma morajo biti razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka, in da Sova podatkov okoli aretacije ruskih vohunov javno ne more podrobneje pojasnjevati, ker so tajni, v zadevi pa še poteka kazenski postopek.
Sova je potrdila, da je Bobnarjeva in Lindav nista zaprosila za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, prošnjo Knovsa za njuno odvezo molčečnosti je Sova prejela preko generalnega direktorja policije Senada Jušića, na katerega je Knovs to prošnjo naslovil 6. novembra lani.
Sova se je nato, zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, odločila, da Lindava ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov oziroma molčečnosti. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba, so zatrdili v Sovi.
V sporočilu za javnost so v Sovi navedli še, da bo Sova v zadevi, povezani z ruskimi vohuni, še naprej ravnala dosledno v skladu z določbami zakona o tajnih podatkih in to upravičeno pričakuje tudi od posameznikov in organov, ki so seznanjeni z zadevo.
Nepredvidljivo in spolzko: Politični boji na področju nacionalne varnosti
Politična situacija s tem v Sloveniji postaja vse bolj vroča, ker se politični boji selijo kar na področje nacionalne varnosti. V svoji analizi dogajanja je na svojem spletnem portalu B. Požar namreč zapisal, da postajata Bobnarjeva in Lindav za Goloba vse bolj uničujoča, ker ga spravljata v vedno bolj nevaren in nepredvidljiv položaj. Bobnarjeva je namreč svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar, del enega od Golobu nasprotnega tabora levičarjev, za Bobnarjevo pa, tako trdi Požar, stoji tudi Milan Kučan. Pri tem je v zoprnem položaju tudi direktor Sove Joško Kadivnik, ker se je spustil na nivo politike.
Informacije iz obveščevalnih krogov, do katerih se je dokopal Požar, pa so vedno bolj eksplozivne: “proameriški” Kadivnik naj bi bil glede aretaciji ruskih vohunov zelo obupan, ker naj bi iz Gregorčičeve prihajal odpor proti aretaciji, pri čemer so viri omenjali Goloba in njegovega državnega sekretarja za nacionalno varnost Andreja Benedejčiča. Kot še piše Požar, so nekateri viri že nekaj časa nazaj omenjali, da ni čisto nemogoče, da bi se prek Republike Srbske, torej Milorada Dodika in proruskega lobija, v Sloveniji pritiskalo na del slovenske politike, naj ruskim vohunom da čas za pobeg iz Slovenije. Zato naj bi se Kadivnik moral nekaj časa celo truditi, da je do te aretacije sploh prišlo, pri čemer je bil datum aretacije ruskih vohunov res prestavljen, smo še prebrali pri Požarju.
Premier Golob pod vplivom proruskega lobija?
Vprašanje je vsaj do določene mere umestno. Obveščevalska afera se poglablja in glede na vse zgoraj zapisano nas v prihodnih dneh in tednih čaka turbulentno obdobje. Zgodi se lahko, da bomo kar nenadoma priča zamenjavi Goloba ali celo brezvladju, zato je nedavna vzpostavitev vlade v senci tudi v tem kontekstu povsem na mestu.
C. T.