Predsednica Državnega zbora je javno napovedala, da bo zaščitila “vse poslance” pred kazenskimi ovadbami, če bo policija zoper njih sprožila predkazenski postopek. A nekdanja sodnica in pravnica očitno ne ve, da Zakon o parlamentarni preiskavi ščiti predsednika in člane komisije zgolj kot priče pred sodišči. Poslanka Svobode in predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek pa se je znašla v kazenskem postopku kot osumljenka.
Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič je bila očitno obveščena, da se je predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, znašla v predkazenskem postopku, ki ga usmerja tožilstvo. Kot osumljenka. Kar ni zgolj običajna ovadba.
Nekdanja sodnica ima težave z razumevanjem predpisov
Danes je Klakočar Zupančičeva zato sporočila, da bo “kot prva Predsednica DZ RS v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi zaščitila vse poslance, ne glede na politično pripadnost, pred kazenskimi ovadbami, vloženimi z očitnim namenom pritiska na delo Preiskovalnih komisij in ustrahovanja njenih posameznih članov.” Če bo Policija sprožila predkazenski postopek in želela opraviti katerokoli dejanje s poslanci, ki je povezano z njihovim delovanjem in ravnanjem v preiskovalni komisiji, tovrstnih zlorab in krivih ovadb, bo to lahko storila “zgolj z mojim soglasjem“. Če bo potrebno, pa si bo v skladu z ustavo in zakonom prizadevala, da bo Državni zbor dosledno spoštoval imuniteto vsakega poslanca. Slednji namreč niso kazensko odgovorni za zakonito opravljanje svoje funkcije oziroma za delovanje v delovnih telesih Državnega zbora kot je Preiskovalna komisija.
Nadalje je zapisala, da je dolžna kot predsednica Državnega zbora ščititi integriteto Državnega zbora in njegovih delovnih teles kot je Preiskovalna komisija, ter tudi vseh poslancev, ki so njeni člani/ice in to ne glede na politično pripadnost, seveda v primeru da svoje delo opravljajo skladno z zakonom in v okviru odločitev, ki jih je sprejelo delovno telo kot kolektivni organ. Kot pojasnjuje, je vlaganje ovadb lahko eden od načinov zastrahovanja poslancev in Preiskovalnih komisij, česar ne bo dopustila, saj bo tako ščitila integriteto zakonodajnega organa.
Politična komisija ribari v kalnem
Predsednica preiskovalne komisije in odstavljena članica Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek te dni namreč vodi ostro kampanjo proti opozicijski SDS, sprejela je namreč vmesno poročilo, da so se podjetja, med katerimi je tudi Nova24TV, financirala s provizijami in vračala usluge SDS. Kar je velika laž, med drugim so tudi preiskave v komisiji grobo prekoračili in preiskovali tudi zasebna podjetja, ki niso del medijev. Zaradi prekoračenega zajema podatkov zunaj pristojnosti preiskovanja preiskovalne komisije, se pričakuje še več ovadb direktorjev teh družb. Medtem pa je predsednico komisije že kazensko ovadil direktor medijskih podjetij Boris Tomašič, postopek pa že usmerja državno tožilstvo. Kot je dejal, preiskovalna komisija njega sploh ni zaslišala, kar je eklatantna kršitev načel poštenega postopka, a je kljub temu komisija že izdala sklep z vmesnim poročilom.
Spomnimo tudi, da je preiskovalna komisija pod drobnogled vzela tudi primer davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove domnevne povezave s stranko SDS. To je zmotilo Snežiča, zato je na Specializirano državno tožilstvo naznanil sum več kaznivih dejanj predsednice komisije, poslanke Šetinc Pašek, med drugim sume zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prekoračitve pooblastil, zlorabe osebnih podatkov in nevestnega dela v službi. Po Snežičevem mnenju je Šetinc Pašek “več kot očitno” hudo zlorabila svoj položaj s tem, ko je kot predsednica preiskovalne komisije DZ vodila preiskavo zoper njega. Po ustavi lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. “Moje poslovanje v tujini, kot je navedla Pašek, z bosanskimi državljani pa ni zadeva javnega pomena,” meni Snežič. Poudarja, da sam ni niti politik, niti član politične stranke, javni funkcionar, javni uslužbenec, niti prejemnik sredstev iz proračuna.
Andrej Žitnik