“Na koncu nam je mednarodna finančna inštitucija dala kredit, ampak obrestne mere bi šle “v nebo”, če mi ne bi sprejeli ZUJF-a oziroma zmanjšali javne porabe,” opozarja poznavalec ekonomskih ukrepov, ki so bili sprejeti v času reševanja posledic svetovne gospodarske krize, torej v obdobju 2. Janševe vlade in vlade Alenke Bratušek.
Laž, ki sta jo na račun SDS izrekla poslanka Nataša Sukič in premier Robert Golob, je dobila nova krila. Po tem, ko so se njune navedbe izkazale za popolno neresnico, je levica, preko sebi zvestih medijev, lansirala novo – upokojencev po novem ni več oškodoval ZPIZ-2, temveč ZUJF. Oglasila se je tudi ministrica in nekdanja premierka Alenka Bratušek, odgovorna za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic, ki se je neupravičeno pohvalila, da je prav ona preprečila prihod t. i. “trojke”.
Ob tem je treba poudariti, da je Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) leta 2012 sprejela vlada Janeza Janše. Le-ta je reševal težko nalogo – uravnotežiti javne finance z zmanjšanjem javne porabe in tako zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost države. Eden izmed ključnih razlogov za sprejem je bil izogib reševanju javnih financ s strani t. i. “trojke” (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada).
Janša: ZUJF je reševal, in ne slabšal položaja upokojencev
Kot je Janša pojasnil, je njegova vlada z ZUJF-om v času velike finančne krize zmanjšala javno porabo za manj kot 800 milijonov evrov. “V nasprotnem primeru bi nam jo klestila EU trojka. Bistveno manj selektivno in bistveno bolj, predvsem na škodo upokojencev. Saj poznamo predloge EK, mar ne? Vsakemu, ki zna seštevati, je zato jasno, da je ZUJF reševal, in ne slabšal položaja upokojencev in tudi vseh ostalih,” je zapisal.
Bratuškova je opeharila 600 tisoč podrejencev
V zgodbo pa se je uspela vplesti tudi Alenka Bratušek, ki stalno ponavlja, da je bila prav njena vlada tista, ki je preprečila prihod “trojke”. A to seveda ni res, kar so zavrnili številni ekonomisti. Njeno vlado si bomo zapomnili, poleg njene neuspešne kandidature za evropsko komisarko, predvsem po dokapitalizaciji bank. Pa tudi po razlastitvi imetnikov delnic in podrejenih obveznic. S to potezo je Bratuškova prizadela približno 600 tisoč državljanov, ki so z izbrisom leta 2013 posredno ali neposredno izgubili več kot pol milijarde evrov.
Slovenija: Ostro nasprotovanje ustanovitvi slabe banke
Zadevo je za naš portal komentiral poznavalec področja, ki želi ostati neimenovan. “Pričakovanje, da pride trojka, ni trajalo en dan, to je bilo skoraj eno leto. Vmes se je vlada zamenjala.” Svetovna kriza je nastopila v letih 2008/2009. Reševale so jo ZDA, v Sloveniji pa je banke dolgo časa niso želele. Sporočale so, da je vse v redu in niso želele ustanoviti DUTB-ja. “Vsi so bili proti slabi banki, ker bi se pokazali slabi krediti − bi postali transparentni itd. Nato je trajalo tri, štiri leta, da je bilo sploh mogoče kaj narediti.”
Nesmiselno si je prisvajati zasluge, kot to počne Bratuškova
In zatem je nastopila Janševa vlada (2012−2013), ko se je ustanovilo DUTB, za njo pa vlada Alenke Bratušek (2013−2014). Čakanje na trojko je trajalo “dlje časa” (več mesecev). “Šlo je celotno obdobje. Nesmiselno je, da si nekdo kar koli lasti − kdo je kaj naredil …” Obe vladi, tako Janševa kot Bratuškova, sta delali na tem, da trojka ne bi prišla. Bratuškova je z delom Janševe vlade zgolj nadaljevala v času, ko se je že ukvarjalo s krediti (prehajanje kreditov na DUTB). Ključno za to, da trojka ni prišla (pogoj), pa je bilo znižanje javne porabe.
ZUJF pa je nastal ravno zato, ker je trojka Sloveniji naročila, da bo prišla v primeru nezmanjšane javne porabe. In če bi trojka prišla, bi bili ukrepi mnogo bolj boleči za ljudi. Šlo je za pogojevanje. Hkrati bi bile obresti, po katerih bi se morali zadolžiti (zadolžitev pa je bila takrat nujna in kredita dolgo časa nikakor ni bilo mogoče dobiti, kar je bila posledica katastrofalnega ekonomskega stanja), izjemno visoke.
Bratuškova vlada je le nadaljevala delo
“Na koncu nam je mednarodna finančna inštitucija dala kredit, ampak obrestne mere bi šle “v nebo”, če mi ne bi sprejeli ZUJF-a oziroma zmanjšali javne porabe.” Zadeva je bila pogojevana z obrestnimi merami na mednarodnih trgih. V primeru da se ne bi mogli zadolžiti, bi šla država v stečaj.
“Katera koli vlada bi morala nadaljevati, če ne bi (spet) prišla trojka.” Pod Bratuškovo se je sicer dogajala dokapitalizacija bank. Obenem se je privatiziralo NLB, kar je nedvomno boljše za njeno poslovanje.
Domen Mezeg