Iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prihajajo zaskrbljujoče novice. Letošnja gospodarska rast bo znašala 2,1 odstotka, ta bo nižja, kot jo je urad pričakoval jeseni. Takrat je namreč za letos napovedal 2,4-odstotno rast BDP.
Nižja napoved BDP izhaja pretežno iz močno povečane negotovosti o trgovinskih politikah, ki je sicer delno že vključena v osnovne predpostavke, povezana pa je z morebitnim stopnjevanjem protekcionističnih ukrepov ZDA in povračilnih ukrepov prizadetih držav, ocenjujejo pri uradu.
Po danes objavljenih podatkih se je rast gospodarske aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju okrepila z 0,4 odstotka na 0,6 odstotka. Medletna rast (1,5 %) je ostala podobna kot v tretjem četrtletju (1,6 %). V celem letu 2024 je bila rast BDP 1,6-odstotna, čeprav so še lani napovedovali celo rast za 2,4 odstotka. Upočasnitev gospodarske rasti glede na leto 2023 (2,1 %) je bila pričakovana in zelo blizu jesenske napovedi Umar (1,5 %).
Investicije občutno upadle
Izvozna gibanja so bila lani sicer precej spodbudnejša od pričakovanih, zasebna in državna potrošnja sta bili povsem skladni z jesensko napovedjo, precej pod jesenskimi pričakovanji, kjer smo pričakovali stagnacijo, pa so bila gibanja na področju investicij, ki so občutno upadle. V primerjavi s povprečjem EU je bila rast BDP v Sloveniji v zadnjem četrtletju glede na četrtletje prej višja (za 0,4 %), medletna je bila enaka kot v EU (1,1 %; prilagojeno za sezono in delovne dni). V celem letu 2024 je bila rast v Sloveniji višja za 0,4 odstotka (prilagojeno za sezono in delovne dni).
“Investicije so se v zadnjem četrtletju tekoče nekoliko povečale, v celem letu pa so bila gibanja precej slabša od jesenskih pričakovanj, kjer smo pričakovali stagnacijo. Investicije v osnovna sredstva so lani upadle za 3,7 %. Zmanjšal se je obseg gradbenih investicij, zlasti v prvih treh četrtletjih, kar povezujemo tudi z upadom državnih investicij. Dodana vrednost v gradbeništvu, ki se je v zadnjem četrtletju opazneje povečala, pa je v celem letu upadla za 1,4 %,” je aktualne podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš.
Lani je bil manjši tudi obseg investicij v opremo in stroje, kar Umar povezuje s počasnim okrevanjem rasti aktivnosti v mednarodnem okolju in visoko negotovostjo, tudi v zvezi z mednarodno trgovinsko politiko. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil v zadnjem četrtletju negativen (– 0,6 %), v celem letu pa rahlo pozitiven (0,3 %).
Rast v izvoznem sektorju bo omejevalo predvsem nadaljnje poslabšanje konkurenčnosti, ki je posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti stroškov dela.
Zakaj so se napovedi v resnici od lani zmanjšale?
Zakaj padec, glede na to, da se evropska gospodarska klima še ni ohladila do te mere, da bi vplivala na slovenski izvoz, prav tako pa še vedno žanjemo letino iz časov, ko so bile obrestne mere rekordno nizke? Kaj se je spremenilo od leta 2022, ko je bila Slovenija proglašena za drugo najuspešnejše gospodarstvo pri spopadu s pandemijo koronavirusa? Spremenila se je vlada.
Vojna napoved gospodarstvu
Levi politiki, ki so nato sestavili koalicijo, so že pred volitvami napovedali vojno gospodarstvu. Napovedali so nižje plače, višje davke, več regulacije in siljenje z zeleno agendo.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč, da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi med državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice.
Proračun dobi dovolj denarja, vlada ga troši preveč
Paradoks je, da je bilo davkov vedno več, torej je več tudi počrpanega denarja, javne storitve pa kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega Urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Podatki SURS kažejo, da so se prihodki države zvišali – v letu 2022 so bili za 6,3 odstotka višji kot leto pred tem. To pomeni, da je prejšnja vlada lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z manjšimi prihodki kot trenutna v času relativnega miru.
Padec industrijske proizvodnje
Najbolj skrb vzbujajoč podatek so nenehni padci industrijske proizvodnje. Kot kažejo statistični podatki, je proizvodnja nazaduje v vseh ključnih dejavnostih – veliko bolj kot v državah EU, Slovenija je bila nekaj časa celo rekorder po padcu industrijske proizvodnje.
Še en kazalec, ki kaže kataklizmo slovenskega gospodarstva, je padec Slovenije na indeksu ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Heritage Foundation. Na omenjenem indeksu smo v enem letu padli za pet mest. Na lestvici varnosti občanov smo ravno tako padli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na zadnjih mestih. Podobno velja na lestvici konkurenčnosti naše države. Na primerjalni mednarodni lestvici pismenosti naših dijakov padamo. Ljubljanska univerza izgublja kakovost v primerjavi z drugimi univerzami po svetu. Po številnih merilih je naše sodstvo med slabšimi v Evropi …
Vojna napoved gospodarstvu pod ideološkim vodstvom stranke Levica torej dobiva resnično podobo tudi v gospodarskih kazalcih – novi obrazi se bodo reinkarnirali, rezultati njihovega trdega dela, ki bodo proizvedli več revežev in erozijo srednjega sloja, pa bodo poskrbeli, da SD in Levica nikoli ne bosta izpadli iz parlamenta.
I. K.