V podkastu The Duran sta voditelj podkasta in ciprski novinar Alex Christoforou ter londonski politični analitik Alexander Mercouris razpravljala o aretaciji nekdanjega predsedniškega kandidata Călina Georgescuja, motivaciji aretacije in vlogi Evropske unije v zadevi, ki bi morala biti po njunem mnenju odločnejša.
Kot smo poročali, je bil Călin Georgescu na poti, da vloži kandidaturo, ko ga je policija ustavila, pridržala in več ur zasliševala, pri čemer so mu očitali nejasne obtožbe, povezane s fašizmom in širjenjem dezinformacij. Poleg njega so oblasti zaslišale tudi njegove podpornike, Georgescu pa je bil za 60 dni izključen iz javnega nastopanja in uporabe družbenih omrežij.
Mercouris poudarja, da so obtožbe politično motivirane in nejasne ter da ciljajo na to, da Georgescu ne bi mogel kandidirati. Po njegovih besedah so oblasti v Romuniji očitno ob podpori zunanjih dejavnikov sklenile preprečiti njegovo kandidaturo, saj so mu ankete kazale na zmago. Razloga za takšen pritisk naj bi bila njegovo nasprotovanje podpori Ukrajini in kritika Evropske unije.
Gost in voditelj sta opozorila na ironičnost, da Zahod pogosto kritizira “upravljano demokracijo” v Rusiji, zdaj pa Romunija izvaja podobne taktike — onemogočanje kandidatov, s katerimi se oblasti ne strinjajo, in zatiranje drugačnih političnih mnenj. Ob tem sta se dotaknila tudi govora J. D. Vanca v Münchnu, kjer je ta izpostavil zaskrbljujoče poslabšanje svobode govora v Evropi in vpliv globalističnih elit, posebej pa je omenil Romunijo.
Mercouris je sklenil s kritiko EU, ki sicer pogosto poudarja pomen demokracije, a hkrati tolerira dogajanje v Romuniji. Opozoril je tudi na možnost, da bi ZDA, če bi šlo za katero drugo državo, že uvedle sankcije, in se vprašal, ali bodo tokrat kaj ukrepale.
Georgescu je bil kritičen do Nata, a ni bil proti
Georgescu ni bil proti Natu ali EU, vendar je bil kritičen do konflikta v Ukrajini in je zagovarjal, da bi se več sredstev namenilo Romuniji in njenim prebivalcem, poudarjata sogovornika. V Romuniji je velika Natova baza, ki so jo obravnavali že pred časom, in v državi so prisotne tuje vojaške sile, vključno z najemniki. Romunija je jasno vpletena v konflikt v Ukrajini, a obstaja tudi širša povezava z Natom.
Poudarjeno je bilo, da obstaja strah Nata in EU pred voditelji, kot so predsednik ZDA Donald Trump in Vance, ter njihovim vplivom na Evropo. Bruselj si morda prizadeva utrditi Nato in preprečiti izvolitev oseb, ki bi lahko ogrozile te institucije.
V povezavi s tem je omenjen “Projekt Ukrajina” — Georgescu je zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, ki so jih nato razveljavili z izgovorom o ruskem vmešavanju, čeprav dokazov za to ni bilo. Domnevni ruski propagandni videi so v resnici izvirali iz politične stranke, ki je želela diskreditirati svojega nasprotnika. Georgescujeve sporne izjave o Ionu Antonescuju, voditelju Romunije med drugo svetovno vojno, so postale težava šele, ko je postal resen kandidat za predsednika. Georgescujeve poglede so začeli napadati šele, ko je postalo jasno, da ima možnosti za zmago, kar je bilo označeno kot nepravično in groteskno.
EU vse bolj uporablja avtoritarne oprijeme
Dialog nato opozarja, da se Bruselj in Bukarešta bojita, da bi se pojavil še en voditelj iz vzhodne ali srednje Evrope — podoben Viktorju Orbanu ali Robertu Ficu — in ustvaril blok držav, ki bi nasprotoval “Ursulinemu krilu” EU. To bi bilo za Bruselj zastrašujoče, menita sogovornika in opozarjata, da EU vedno bolj odprto izvaja avtoritarne prijeme — ne le da preprečuje kandidature neugodnih politikov, ampak zdaj proti Georgescuju celo vlagajo kazenske ovadbe, ki bi lahko vodile v njegovo zaporno kazen.
V zaključku postavita ključno vprašanje: Kaj lahko storijo prebivalci Romunije ali drugih držav, če jim EU in sodišča vsiljujejo voditelje? Ali naj to le sprejmejo ali pa tvegajo upor? Skrb je tudi, ali bo ta vzorec postal standard za vse države EU. Strinjata se, da voditelji v EU verjamejo, da imajo absolutno moč in pravico nadzorovati politiko držav članic. Opozarjata, da EU ni več gospodarski projekt, temveč geopolitični, skoraj kot religija. Kritizirata uporabo kazenskega prava v politične namene, kot primer navajata poskuse kazenskega pregona Marine Le Pen v Franciji.
Pravita, da je EU postala represiven sistem, kjer nasprotnike odstranjujejo s škandali in odpovedjo volitev, pri čemer se vse pogosto opravičujejo s potrebo po boju proti ruskemu vplivu. Skeptična sta, da se bo to hitro spremenilo, saj menita, da bo za kakršne koli premike potrebnih več let, če ne desetletij, medtem ko škoda za Evropo postaja vse hujša.
A. H.