Janševa vlada nam je v času koronakrize iz naslova EU sklada za okrevanje in odpornost priborila neverjetnih 1.7 milijarde evrov evropskih nepovratnih sredstev. Te dni pa iz Bruslja dobivamo neprijetne novice. Višina dodeljenih nepovratnih sredstev s strani Evropske komisije se je znižala z 1,78 milijarde na slabe 1,5 milijarde evrov glede na izhodiščno leto 2021. Vlada je medtem tudi zamrznila izvrševanje proračuna. Zdaj je čas za reze in za spoznanje – ni vseeno kdo nam vlada.
Predstavniki Urada za okrevanje in odpornost (ja, za to imamo poseben urad!) so na novinarski konferenci spregovorili o prilagoditvi načrta za okrevanje in odpornost, potem ko je država ostala brez 286 milijonov sredstev s strani Evropske komisije. S prvotno načrtovane 1,777 milijarde evrov je Slovenija zdaj pri 1,491 milijarde evrov. Razlog: manj sredstev bo zaradi ugodnejših makroekonomskih razmer v pokoronskem letu.
Pri trajnostni prenovi stavb bo zdaj za ta namen namesto 86 milijonov na voljo 20 milijonov manj. Podobno bo pri zmanjšanju poplavne ogroženosti, digitalizaciji železniške in cestne infrastrukture, pri sofinanciranju raziskovalno-inovacijskih projektov, je poročal portal MMC.
“Ker se je treba odpovedati 286 milijonom evrov naložb, so se ti mejniki in cilji, ki so povezani s temi naložbami, ustrezno prilagodili. Pri tem pa je še vedno treba zasledovati cilj, da je vsaj 40 odstotkov načrta za okrevanje in odpornost obarvanega zeleno in 20 odstotkov povezanega z digitalnimi cilji, zato je bil tudi nabor teh projektov omejen,” opozorila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Dodala je, da je predvidena časovnica za zaključek projektov sredina 2026.
Na seznamu za odstrel so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Jazbecova. Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Med njimi so:
– oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov na 6,7 milijona evrov);
– trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov na 66,1 milijona evrov);
– zagotavljanja celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov);
– optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona na 4,9 milijona evrov);
– projekti usposabljanja in izobraževanja zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov);
– sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona na 51,6 milijona evrov);
– podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona na 128,4 milijona evrov);
– zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov na 45 milijonov evrov);
– podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov);
– trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov na 59 milijonov evrov);
– dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo;
– krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela;
– digitalizacija železniške in cestne infrastrukture;
– vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano;
– naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu;
– trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Zakaj manj sredstev?
Uradno bo Sloveniji namenjenih manj sredstev zaradi boljše makroekonomske slike in vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Kdo pa govori “bruseljsko” bo hitro videl, da so ti razlogi uradna latovščina in da pravih razlogov za zmanjšanje sredstev najbrž nikoli zares ne bomo izvedeli, vsekakor pa ni odveč pripomniti, da je bil predsednik vlade v svojem govoru v EP napaden s strani vodje evropskih konservativcev Manfreda Webra, v zvezi s podrejanjem slovenskih medijev in Rusiji prijaznim glasovanjem evropskih poslancev iz trenutne vladajoče koalicije. V evropski birokraciji ni naključij. Vsaka beseda je zabeležena. Tudi to, da je Tanja Fajon dajala Rusiji naklonjene izjave, ki so jih hvaležno objavljali ruski režimski mediji. Evropska birokracija deluje tako, da se lahko vsaka odločitev zavije v celofan takšnega ali drugačnega makroekonomskega dogajanja.
Črtani projekti, na drugi strani kanaliziranje denarja v letalstvo in nevladne organizacije
Iz seznama je videti, da bo vlada črtala nekaj pomembnih investicij. Smo pred zdravstvenim kolapsom, črtala pa se bo optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema in projekti, ki bi pomagali pri dolgotrajni oskrbi (kar bi bil vsaj majhen obliž, potem, ko je Golobova vlada zakonsko ureditev dolgotrajno oskrbo zamaknila za nedoločen čas v prihodnost). Na drugi strani je vlada novemu ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek prerazporedili 5,6 milijona evrov “za izboljšanje ravni letalske povezljivosti v Sloveniji”. Kar 40 milijonov več kot leto prej so dobile nevladne organizacije. Se pravi zmanjkalo je sredstev za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, medtem ko je dovolj denarja za subvencioniranje letalskih poti političnih aparatčikov v njim priljubljene destinacije.
Zadržanje proračuna
Je pa vlada odločila, da se z današnjim dnem začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov na integralnih postavkah državnega proračuna. Iz vlade s sporočili, da so z “zadržanjem proračuna” ustavili prerazporejanje proračunskih sredstev zaradi prevzemanja novih obveznosti, za katere sredstva v sprejetem proračunu države niso načrtovana v ustrezni višini, razen v primerih razporejanja sredstev splošne proračunske rezervacije. Iz tega ukrepa so izključeni tako imenovani neodvisni ustavni organi, prav tako nemoteno poteka črpanje evropskih sredstev in financiranje namenov, načrtovanih v sprejetem proračunu, vključno z ukrepi za energetsko draginjo.
Dodatno so zadržanje proračuna pojasnili s tem, da je vlada je “letos reorganizirala državno upravo”, s čimer so imeli v mislih ustanovitev petih novih ministrstev in sprememba pristojnosti obstoječih – ukrep za katerega so dolgo govorili, da davkoplačevalce ne stal nič. Zdaj se vlada očitno krčevito bori zbrati dovolj sredstev, da nahrani svoj napihnjeni aparat.
Andrej Žitnik