Če bo Turčija vztrajala pri blokadi Švedske, bo šla Finska morda sama v Nato

Datum:

Medtem ko imamo pri nas stanje, ko je ideološko najbolj produktivna stranka v koaliciji nasprotnica zveze Nato, je drugod ihta nekdanjih Nato skeptikov, da gredo v Nato, velika. Povsem mogoče je, da se lahko zgodi, da bo šla Finska sama v Nato, če bo Turčija vztrajala na poziciji, da Švedsko blokira. Danes je turški zunanji minister potrdil, da se bodo pogovori o vstopu Švedske in Finske v Nato nadaljevali 9. marca. 

                   

21. januarja je Rasmus Paludan, kontroverzni vodja desničarske stranke Stram Kurs (Trda linija) na Danskem pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu zažgal izvod Korana, s čimer je spodkopal napore Švedske za članstvo v Natu. Dejanje je namreč sprožilo razburjenje po vsem muslimanskem svetu, ki je bilo primerljivo z odzivi septembra 2005, ko je danski časopis Jyllands-Posten objavil niz karikatur preroka Mohameda. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je odzval z izjavo, da Švedska ne bi smela računati, da bo Turčija podprla njeno članstvo v Natu.

Ker je bila švedska vlada šokirana nad dogajanjem, je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je premier Ulf Kristersson, ki je položaj prevzel oktobra 2022, opozoril, da članstvo v Natu trenutno predstavlja ključno prednostno nalogo za švedsko nacionalno varnost in da nič drugega ni niti blizu. Švedska stran je povedala, da se strinja s turškim kolegom, da so v sedanjih okoliščinah nadaljnji pogovori nesmiselni. V luči tega se poraja vprašanje, ali se bodo morda zadeve nekoliko ohladile po predsedniških volitvah v Turčiji, ki bodo 14. maja. “Predsednik Erdogan bo morda postal bolj prilagodljiv, če bo ponovno izvoljen. Nato bi bil morda tudi v boljšem položaju, če bi izvedel dovolj pritiska na Ankaro, da reši situacijo do prihodnjega julijskega vrha v Vilni”, pravi švedski akademik Stefan Peter Hedlund. Čeprav je že 28 držav Nata ratificiralo skupno kandidaturo Finske in Švedske za pridružitev zavezništvu, je potrebno soglasje vseh članic Nata in zaenkrat ostajata dve kandidatki, ki tega nista storili – Turčija in Madžarska.

Švedski premier Ulf Kristersson (Foto: epa)

Natova želja, da bi imela 32 članic, še zdaleč ni dovolj. Razlog, zakaj je Švedska v bolj izpostavljenem položaju kot Finska, je v tem, da so številne pritožbe turške strani dejansko utemeljene, pravi Hedlund. Obtožb, da je Švedska postala zatočišče za teroriste in osebnosti organiziranega kriminala, ki so povezani s terorističnimi organizacijami, morda ne bo zlahka zavrniti, enako velja za obtožbe, da so švedske politične in medijske elite na levici prežete s simpatijami do Kurdov.

Ne gre za osamljeni primer provokoacije
Pred incidentom s sežigom Korana se je zgodilo več drugih dogodkov, ki so bili namenjeni ponižanju Turčije. Prokurdske skupine so izvedle posebno akcijo, ki je vključevala upodobitev članov parlamenta iz Leve stranke, ki so paradirali z zastavami Kurdske delavske stranke, ki je v Turčiji prepovedana, in nočno video projekcijo napisa PKK, torej Kurdske delavske stranke. Projekcija je bila zelo gledana in razširjena. Protiturške poteze so dosegle vrhunec, ko so podobo predsednika Erdogana obesili z glavo navzdol na svetilko pred mestno hišo. To isto podobo so kasneje nosili na čelu prokurdskega shoda, ki je korakal skozi Stockholm. Povsem mogoče je, da bi prihajajoča pomlad prinesla še vrsto podobnih demonstracij.

Prizor iz demonstracij, kjer pozivajo proti vstopu v Nato (Foto: epa)

Večina Fincev naklonjena vstopu v Nato pred Švedsko
Ker se tudi na Finskem zavedajo nevarnosti, da Turčija ne bo želela prižgati zelene luči Švedski, je finski zunanji minister Pekka Haavisto 24. januarja zatrdil, da obstaja tudi možnost, da bi se Finska odločila za ločeno vlaganje prošnje za članstvo. S tem je povzročil pravo razburjenje v medijih, odziv v Stockholmu je pričakovano sprožil razburjenje, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je ponovil svoje trdno prepričanje, da se morata Finska in Švedska pridružiti skupaj. Ker je tudi Erdogan začutil razkol med sosedama, je ta podžgal napetost z ugotovitvijo, da bo do ratifikacije pristopnega protokola Finske morda prišlo. Finski minister Haavisto je na naslednji tiskovni konferenci potrdil, da finsko stališče ostaja, da se zavezništvu pridruži v tandemu s sosednjo državo. Toda pojavili so se resni dvomi, ki jih ne bo enostavno pomiriti. Nedavna anketa namreč kaže, da je večina Fincev naklonjena vstopu v Nato brez čakanja na Švedsko.

Foto: epa

Erdogan pričel z dodajanjem zahtev
Kakorkoli, skupna pridružitev obeh skandinavskih držav uživa veliko podporo, saj je 28 držav članic Nata hitro ratificiralo pristopne protokole. Splošno znano je, da je članstvo Finske in Švedske bistvenega pomena za Natovo načrtovanje, kako zavarovati svoj severni bok. Tudi Turčija sicer ugotavlja, da je širitev Nata v njenem največjem varnostnem interesu. Tisti, ki so optimistični, opozarjajo na tristranski sporazum, ki so ga Turčija, Finska in Švedska podpisale na vrhu Nata v Madridu in Ankari pravzaprav omogoča dajanje zelene luči za postopek ratifikacije. Švedska trdi, da je bila natančna pri spoštovanju svojih zavez, Turčija pa je priznala, da je bil dosežen napredek. Glavno težavo so Erdoganove nove zahteve, kot je izročitev določenih posameznikov, ki jih v skladu s švedsko zakonodajo ni mogoče izročiti.

Na Švedskem še vedno kar nekaj nasprotnikov vstopa v Nato
Na Švedskem je še vedno močno nasprotovanje vstopa v Nato. Medtem ko je Finska po razpadu Sovjetske zveze ves čas iskala načine za tesnejše vključevanje v zahodne politične in varnostne strukture, se je Švedska po Hedlundovih besedah odločila za preoblikovanje svojega dolgoletnega prepričanja o nevtralnosti v nekakšno projekcijo “moralne velesile”, ki se izogiba vojaškim načinom in vedno zavzema visoko moralno podlago. Ti vzroki so segali od izdatne tuje pomoči in levičarskih režimov kot tudi prijaznega odnosa do migrantov do ležernega odnosa do zločina in kaznovanja. Tako je med drugim nastala kurdska diaspora s približno 100 tisoč prebivalci, ki je po besedah Ankare polna simpatizerjev Kurdske delavske stranke itd.

Nedvomno ne gre pozabiti 5. marca, ko se je švedska premierka Magdalena Andersson, ki je bila na položaju v letih 2021 in 2022, srečala s svojo kolegico Sanno Marin v Helsinkih in zatrdila, da bi švedsko članstvo v Natu destabiliziralo varnostne razmere v baltski regiji. Tukaj je šlo za predvidljivo igro, ki je odražala močno nasprotovanje Natu tako na levici kot v sredini švedskega političnega spektra. Po nacionalnih volitvah septembra lani so socialdemokrati izgubili oblast in oblikovana je bila nova koalicijska vlada, ki je zavzela odločno pro-Nato držo. Nekaj časa se je zdelo, da so zadeve na dobri poti. Premier Ulf Kristersson je obiskal Ankaro in uradniki so kljukali zaveze v tristranskem sporazumu.

Foto: epa
Foto: epa

Sedaj se poraja vprašanje, ali bo švedska vlada uspela odvrniti različne aktiviste od tega, da ne bi prilili še več dodatnega bencina na ogenj, ali bo takšen aktivizem ušel izpod nadzora? Če je nadaljevanje shodov v prid Kurdom morda še obvladljivo, prav tako več shodov proti vstopu Švedske v Nato, veliko večjo grožnjo predstavlja dejstvo, da so se socialdemokrati odločili krizo izkoristiti za spodbijanje vlade. Po besedah Hedlunda sta možna dva scenarija. Zaradi nasprotovanja lahko pride do tako hude krize, da bi prišlo do njenega padca. “Če bo zaradi tega Švedski zavrnjeno članstvo v Natu, se lahko Anderssonova zanese na spoznanje, da večino svoje lastne podpore črpa iz krogov, ki menijo, da je bila velika napaka, da je Švedska sploh zaprosila za članstvo. Najverjetnejši izid pa ostaja, da se bo Švedska pridružila, ko se bo Nato odločil, koliko pritiska bo izvajal na predsednika Erdogana. Članstvo v Natu za Švedsko ostaja bistvenega pomena,” je zaključil Hedlund po poročanju Gisreports online .

Za to sredo je predvideno, da bo madžarski parlament razpravljal o sprejemu Švedske in Finske v zvezo Nato.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Pripadniki ISIS v ruskem zaporu zajeli dva paznika

Ruska tiskovna agencija TASS poroča o krizni situaciji v...

Černač: Slovenija je izgubila vso verodostojnost

Po medijskem razkritju zaušnice, ki jo je Evropska komisija...

Na “mavrični maškaradi” tudi LGBTQ+ sekcija za Palestino

Včeraj se je s povorko po ulicah prestolnice zaključil...

SDS: Poraz vladajoče koalicije na evropskih volitvah bo še povečal njeno nesposobnost

Slovenska demokratska stranka je na seji sveta SDS opravila...