Furs se brani pred očitki, da naj bi šlo za pretirana obvestil, in pojasnjuje, da bi sledili zgolj blagu in ne ljudem. Medtem v uradu informacijske pooblaščenke menijo, da bi o nameščanju sledilnih naprav moralo odločati sodišče, s čemer se strinjajo tudi pravniki in ostala stroka. Pravnik Rajko Pirnat je tako med drugim opozoril, da bi predlagatelj moral bolj jasno pojasniti, zakaj bi bila ureditev, ki bi predvidevala sodno odredbo za uporabo tajnih metod in sredstev, toliko obremenjujoča, da ukrepa sledenja ne bi mogli izvajati. “Če bi to predlagala prejšnja vlada, verjemite, da bi že po celi Ljubljani vpili, da se vračamo v totalitarnost,” je komentiral odvetnik Radovan Cerjak, ki se mu zdi sledenje brez sodne odredbe skrajno problematično, pa tudi ustavnopravno vprašljivo.
Kot smo že poročali, bo o predlogu sprememb zakona o finančni upravi, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, državni zbor odločal januarja. Očitno gre tudi tu za odstranjevanje zakonov prejšnje vlade, finančni minister Klemen Boštjančič je namreč pojasnil, da je treba preprečiti morebitne arbitrarne posege s strani generalnega direktorja finančne uprave – zakonodajne spremembe prejšnje koalicije naj bi namreč omejile avtonomijo inšpektorjev. No, ta avtonomija pa bo v prihodnje očitno brez meja, saj naj bi po novem finančni inšpektorji na blago oziroma vozila lahko tajno nameščali sledilne naprave – in to kar brez odredbe sodišča.
Odvetnik Radovan Cerjak je povedal, da zakona sicer ni pregledal, se mu pa po tem, kar je zasledil v medijih, zdi stvar skrajno problematična. “Da lahko nekdo po svoji presoji namesti sledilno napravo, brez da bi o tem kdorkoli predhodno presojal, to se zdi meni skrajno problematično,” je ocenil in opozoril, da je pri takem ravnanju seveda možna tudi zloraba. “Če bi to predlagala prejšnja vlada, verjemite, da bi že po celi Ljubljani vpili, da se vračamo v totalitarnost,” je še dodal in spomnil, kako je bilo pri mobilni aplikaciji Ostani zdrav, ki se je sicer nameščala povsem prostovoljno. “Meni osebno se zdi tudi ustavnopravno vprašljivo, če bi nekdo to spodbijal na ustavnem sodišču, ne bi prestalo testa ustavne presoje,” je še ocenil odvetnik. V sinočnjih Odmevih je finančni minister omenil, da sicer že sedaj sledijo – le da to počnejo fizično v avtomobilih. Tudi to se zdi Cerjaku skrajno sporno, saj za fizično sledenje nimajo zakonske podlage. “To je v zakonu o Policiji, da je možno sledenje po nekem določenem postopku, določeno je tudi, kdo to lahko izvaja – nikakor ne delavci Fursa, vsaj ne, da bi jaz za to vedel,” je še opozoril.
O nameščanju sledilnih naprav bi moralo odločati sodišče
Sledilnik bi na primer lahko namestili na tovornjak s pošiljko tobačnih listov, ki bi prišla v Luko Koper, je državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič na seji državnozborskega odbora za finance pojasnil, kako bi to sledenje delovalo v praksi. Dogaja se namreč, da v Slovenijo pridejo pošiljke, na katerih piše, da bodo potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo Evropske unije. “Pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled,” so na finančnem ministrstvu zapisali v obrazložitvi predloga zakonske spremembe. V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa so po poročanju N1 mnenja, da bi o nameščanju sledilnih naprav moralo odločati sodišče – kar so tudi povedali na sestanku z ministrstvom za finance. “Če ne bo odločalo sodišče, ampak s strani predstojnika pooblaščena oseba, se postavlja vprašanje, ali je to zadostna varovalka za zagotavljanje zakonitosti izvajanja ukrepa ter preprečevanje zlorab pooblastila za druge namene sledenja,” so opozorili. Kot že rečeno, pa imajo o predlogu pomisleke tudi v stranki SD – a bodo menda kljub temu predlog podprli. Poslanec Soniboj Knežak je na seji odbora za finance opozoril, da bi zaradi tega prenizkega standarda varstva človekovih pravic lahko prišlo do izločanja dokazov – kar bi predstavljalo težavo predvsem v primerih, ko bi bila odkrita kazniva dejanja.
Davčni postopki pogosto vodijo v prekrškovne in kazenske postopke, zato je takšno zbiranje dokazov (brez sodne odredbe) nujno povezano z velikim tveganjem za zlorabe. V davčnih postopkih namreč ni ločitve funkcij odločanja in preiskovanja. https://t.co/Ek9fpefzZA
— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) December 8, 2022
Na Fursu očitke, da bi šlo za pretirana pooblastila, odločno zavračajo
Ob tem so predstavili nedavni zaseg večje količine tobaka, poroča STA. Na današnji novinarski konferenci je direktorica uprave za nadzor na Fursu Damjana Slapar Burkat dejala, da bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi. “Pridobitev sodne odredbe zato ni potrebna,” je dejala. O uporabi sledilne naprave bi odločala s strani predstojnika Fursa pooblaščena oseba, vsaka uporaba pa bi bila natančno zabeležena. Vodja sektorja za preiskave Bojan Vodopivec je dodal, da bi bil ukrep dovoljen izključno v finančni preiskavi. “Že to krog inšpektorjev oziroma uslužbencev zelo zmanjša, saj se finančna preiskava izvaja izključno na generalnem finančnem uradu v sektorju za preiskave, kjer dela omejeno število zaposlenih. Samo ti bi lahko predlagali uporabo tega ukrepa,” je odgovoril na očitke o možnosti zlorab. Še dodatna omejitev pa je po njegovih besedah to, da sledilnih naprav ne bi smeli namestiti, če bi bilo mogoče informacije pridobiti na drug način. A kot je že opozoril pravnik Rajko Pirnat, predlagatelj bi moral bolj jasno pojasniti, zakaj bi bila ureditev, ki bi predvidevala sodno odredbo za uporabo tajnih metod in sredstev, toliko obremenjujoča, da ukrepa sledenja ne bi mogli izvajati,
Sara Bertoncelj