Civilna iniciativa proti izselitvi iz kraja Letuš: “V ozadju definitivno obstajajo neki drugi interesi, ki segajo vse do vrha naše države!”

Datum:

Civilna iniciativa proti izselitvi iz kraja Letuš se je z dopisom obrnila na premierja Roberta Goloba, saj imajo veliko pomislekov glede selitve, še več pa argumentov in dokazov, ki si jih, kot pravijo, želijo predstaviti. Menijo, da bi se lahko za prebivalce ob Savinji našlo dosti ustreznejše rešitve za njihovo varnost, kot je selitev. “Naša selitev pa je napenjanje mišic in kazanje na to, kdo je najmočnejši gospodar v občini in regiji, v ozadju pa definitivno obstajajo neki drugi interesi, ki segajo vse do vrha naše države!” so kritični in napovedujejo, da bo njihov boj trajal toliko časa in bo segal vse od slovenskih do evropskega sodišča, kjer je lastnina visoko cenjena.

V uvodu dopisa so spomnili, da je lani država za reševanje poplavne varnosti v celotni Savinjski dolini naredila načrt suhih zadrževalnikov. Strokovnjaki so po njihovih besedah naredili študijo, po kateri bi desni breg Letuša dobil suhi zadrževalnik, levi pa bi ostal enak (visoki nasipi so bili v načrtu za levi breg). “Ker je župan Braslovč g. Žohar že takrat vedel, da se bo moral seliti desni breg, torej približno 30 do 35 hiš, je občina naredila vse načrte, kako bo te ljudi selila v kraj Rakovlje, potem pa je poplavah g. Žohar izpadel kot človek z hitrimi in modrimi rešitvami.”

Kot menijo v civilni iniciativi, so županu poplave kot voda na mlin, “saj se mu je utrnila misel, da lahko k temu svojemu načrtu selitve v Rakovlje pridruži še celotni levi breg Letuša in se s tem reši kar nekaj svojih občinskih problemov“. Kot pravijo, naj bi njihov levi breg bil “slepo črevo občine”. “Če mu uspe preseliti nas, se reši tega, da mora v našem kraju narediti kanalizacijo (za katero so že bila finančna sredstva in pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar se je ta denar preusmeril v druge projekte, le zakaj?), ni mu treba delati razsvetljave, optike, preplastitve ceste itd.,” navajajo in dodajajo, da se s selitvijo v Rakovlje (center Braslovč) centralizira občane.

S tem se po njihovih besedah poveča možnost pridobitve trgovskih centrov, lažje se dobi kakšnega zdravnika, zobozdravnika, da se ne govori o glavarini. “Zato je župan Žohar že nekaj dni po poplavi javno razgrnil svoje načrte o preselitvi tako desnega kot levega brega in izpadel kot nek “junak”, kako ima on dobro idejo, dobro rešitev in kako ima on že vse pripravljeno,” navajajo in dodajajo, da je župan uspel v to prepričati določene iz vlade in odločevalce, “ki pa sedaj kljub drugačnim dejstvom trmasto vztrajajo pri tej nesmiselni zadevi”.

Foto: STA

V nadaljevanju so se dotaknili “spreminjanja izjav strokovnjakov ter državnih uradnikov”. “Sprva je država oz. strokovnjaki govorili, da bomo mi suhi zadrževalnik (izlivno polje) in da rešujemo dolvodno (Žalec, Celje, Laško). Ko pa smo z vsemi našimi podatki in argumenti dokazali, da smo mi, levi breg Letuša, kvečjemu samo pljunek v morje pri izlivni tekočini in da to definitivno ne drži, se je zgodba države kar naenkrat spremenila …, sedaj oni rešujejo naša življena, o suhem zadrževalniku pa ne duha ne sluha,” navajajo v iniciativi in dodajajo, da je njihove naselje (zlasti levi breg Letuša) dosti manj ogroženo kot drugi kraji ob Savinji. Kot pravijo, je bilo pri zadnji poplavi dokazano, da so imeli nižji vodostaj kot Loke pri Mozirju, Male Braslovče itd. “Res je, da je desni breg Letuša dosti nižji kot levi, ampak potem naj selijo samo ta desni breg, kjer je približno 30 do 40 objektov, levi breg (cca 110–120 objektov) pa naj pustijo pri miru, obenem pa je lahko desni breg suhi zadrževalnik, tako kot je bilo planirano že v letu 2022 (levi pa naj ostane takšen, kot je, seveda varovan z nasipi)”, poudarjajo.

Da so manj ogroženi, je po njihovih besedah pokazala tudi situacija 27. oktobra in 2. novembra. “Savinja je v Lučah in Ljubnem že delno prestopila bregove, v Lokah so bili že rahlo poplavljeni, medtem ko je pri nas manjkalo še vsaj 1,5 m, če ne celo 2 m, da bi Savinja šla prek nasipa (v Malih Braslovčih pa cca 0,5 m)”, so pojasnili glede oktobrske situacije. Ko je novembra voda v Lokah že prehajala prek, pri njih ni bila niti blizu, navajajo, a bi se vseeno morali preseliti. “Prav tako ne drži argument g. Fazarinca, ki pravi, da če naš levi breg zaščitimo s nasipi, potem nas bo zalila podtalnica. Po zadnjih informacijah naj bi  v Malih Braslovčih naredili tudi do 6-metrske nasipe, kaj njih pa ne bo zalila podtalnica tako kot nas? Po “zdravi kmečki” logiki je podtalnica višja tam, kjer je kraj nižji, in Male Braslovče so absolutno na nižji točki, kot je naš levi breg Savinje, torej kje je tu logika?”, ob tem poudarjajo in dodajajo, da je bil velik del njihove Letuške gmajne (levi breg) v tokratni poplavi poplavljen prvič, “nekaj hiš ni bilo poplavljenih nikoli tudi v sedanji ujmi ne, medtem ko so določena področja (spet lahko omenim Loke in Male Braslovče) v zadnjih letih bili poplavljeni že večkrat. Po kakšni logiki smo mi tako močno ogroženi in kako bodo selitev obrazložili ljudem, ki niso bili poplavljeni (ki niso v svoji hiši imeli niti centimetra vode)”?

Cena zaščite je bistveno manjša kot cena izselitve
Kot pravijo, jih boli, da stroka ne želi slišati predlogov o novih suhih zadrževalnikih, ki bi lahko zavarovali njihovo naselje. Znano jim je, da naj bi se sicer suhi zadrževalniki začeli v Zgornji Savinjski dolini, natančneje v Ljubnem, planirani pa naj bi še bili dva ali trije. “Torej bi do našega naselja prišla že dosti manjša količina vode (po tej logiki se nevarnost za nas bistveno zmanjša)”, poudarjajo in kritično navajajo: “Ko smo g. Šeficu poslali naše predloge novih suhih zadrževalnikov v Podgorju pri Letušu in za desni breg reke Pake (Podgora), pa ne duha ne sluha.” Menijo, da navedbe g. Fazarinca, da se jih ne da zaščititi, ne pije vode. “Predvsem pa bode v oči dejstvo, da je g. Fazarinc še pred nekaj leti dajal hidravlično-hidrološke presoje, da se pri nas lahko gradi (osnovane ne samo na 100-letnih, ampak tudi na 500-letnih), sedaj pa je ta isti gospod kar naenkrat glavni zagovornik naše izselitve?”. Moti pa jih tudi, da ob predstavitvi mnenja “ni predstavil nobenih številk, nobenega elaborata, nobenih konkretnih številčnih podatkov za Savinjsko dolino”. To jim je, kot pravijo, sumljivo, ker strokovnjaki trdijo, da je za podobne študije potreben daljši čas (leto dni ali več). “Skratka, določen del krajanov je prepričan, da tukaj nekaj močno smrdi, predvsem to, da nas obravnavajo, kot da smo najbolj ogroženi v celotni Sloveniji, medtem ko je kje drugje bilo še dosti dosti huje?”

Poudarjajo, da bila cena njihove zaščite bistveno manjša kot cena njihove izselitve. “Celotni znesek izselitve takšnega naselja je astronomski, tako da je tu še vprašanje o ekonomski smiselnosti takšne prenagljene odločitve??”

Kot pravijo, se počutijo kot grešni kozel za državno “spanje” zadnjih 20 do 30 let. “Nihče ne nosi odgovornosti, da se ni delalo na rekah, da se Savinje ni poglabljalo, da se ni čistilo ter urejalo brežin, da se ni urejalo jezov, itd … Kje so bili kakšni nadzorniki, kaj so delali koncesionarji, kam je šel davkoplačevalski denar, namenjen vsemu temu?” Na levem bregu Savinje se sprašujejo, kako je možno, da bo nekdo, ki je bil v zadnjih 60 letih prvič poplavljen, sedaj primoran zapustiti svoje domovanje. “Ali bo kdo za to nosil odgovornost?” Kot pravijo, jih po veljavni zakonodajo ščiti ustava in nihče jih ne more na silo izseliti. Vsi imajo namreč stavbna zemljišča, gradili so dovoljenjem države ter z veljavnimi gradbenimi odločbami.

Najeli so že odvetnika, ki jih bo skupinsko zastopal
“Naj država pove pogoje te morebitne preselitve, torej kakšna je vrednost teh naših zemljišč, kakšna bi naj bila vrednost novih hiš, vrednost novega zemljišča, kamor bi nas radi preselili itd.”, med drugim izpostavljajo in dodajajo, da v primeru izselitve na silo pričakujejo ustrezna finančna nadomestila ter seveda dodatne odškodnine. “Tudi pri gradnji avtocest skozi celotno Slovenijo se nikoli ni selilo oz. rušilo cca 150 do 160 objektov! Tudi v sami zgodovini do česa takšnega še ni prišlo (gledano širše na cel svet, ne samo pri nas v Sloveniji). Najprej je treba poiskati vse druge rešitve in verjamemo, da jih je veliko (opcija je lahko tudi selitev, AMPAK samo manjših naselij in manjše količine hiš, npr. desni breg Letuša)”, poudarjajo.

Verjamejo, da se lahko za prebivalce ob Savinji najde ustreznejše rešitve za njihovo varnost, kot pa je selitev,  varnost, kot pa je selitev, ki je po njihovem res zadnja opcija, če nobeden od ukrepov, ki bi bil izveden, ne bi pomagal. “Naša selitev pa je napenjanje mišic in kazanje na to, kdo je najmočnejši gospodar v občini in regiji, v ozadju pa definitivno obstajajo neki drugi interesi, ki segajo vse do vrha naše države!”, so še prepričani. Bojan Arčan je v imenu civilne iniciative povedal, da so se ljudje združili, najeli odvetnika, ki jih bo skupinsko zastopal. “Upam, da se bova kdaj lahko slišala oz. dobila tudi v živo in da nas razumete, kajti če se postavite v našo kožo, bi se verjetno tudi vi borili proti krivici,” je še zapisal v zaključku dopisa, namenjenega premierju.

 

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Javnomnenjska anketa] SDS se obeta visoka zmaga na evropskih volitvah

Podpora vladi Roberta Goloba še naprej pada. Po zadnji...

Mestni svetnik Primc: Dogajajo se veliki premiki okoli C0, a ni še konec

"Stroka že od istega začetka opozarja na to; in...

Irci so siti migracij – štirje od petih anketirancev menijo, da v državo prihaja preveč migrantov

Kar devetinsedemdeset odstotkov vprašanih je v anketi za časopis...

Nad nekdanjega ministra poslali policijo!

Danes zjutraj sta policistki obiskali nekdanjega ministra za kulturo...