Po mnenju svetovnih znanstvenikov so živali in rastline, od katerih je človeštvo odvisno, da bi preživelo, potisnjene v množično izumrtje.
V Medellinu v Kolumbiji je v okviru Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) 600 znanstvenikov pripravljalo oz. razodelo svoje ugotovitve. Diagnoza naj bi bila grozljiva.
“Če bomo nadaljevali tako, kot delamo, se bo šesto množično izumrtje – prvo, ki bi ga povzročilo človeštvo, nadaljevalo,” je za AFP povedal predsednik IPBES Robert Watson. “Ampak dobra novica je, da ni prepozno, da bi upočasnili stopnjo izgube,” je dodal. Znanstveniki pravijo, da sta človekova neizprosna poraba in brezobzirno uničevanje narave sprožila prvo množično izumrtje. Zanimivo je, da bo prva velika raziskava o biotski raznovrstnosti objavljena v istem tednu, ko je v Keniji umrl zadnji samec severnega belega nosoroga – to je ostro opozorilo na posledice.
“Konferenca IPBES bo povedala, da se razmere še naprej slabšajo, razložili bodo še, da so nekateri ekosistemi na robu propada,” je dejal generalni direktor organizacije WWF Marco Lambertini. Poudarili bodo še pomembnost varovanja narave za našo lastno blaginjo.
Prostovoljni strokovnjaki so pripravili odlična poročila, ki vsebujejo podatke iz približno 10.000 znanstvenih publikacij, in o njihovih vsebinah razpravljajo s predstavniki 129 držav članic IPBES.
Dokumenti bodo ponudili smernice za upočasnitev uničenja narave
Zbirna poročila so zgoščene različice petih monumentalnih ocen, od katerih ima vsaka približno 600-900 strani in bodo objavljene šele po konferenci. Prvi štirje povzetki bodo predstavili vsako od štirih svetovnih regij. Peto poročilo pa je osredotočeno na svetovno stanje tal, ki se hitro degradirajo z onesnaženjem, uničevanjem gozdov, rudarstvom in ne-trajnostnimi načini kmetovanja, ki zmanjšujejo njena hranila. Skupaj pet ocen pokriva celotno Zemljo, razen Antarktike. Postopek je stal okoli štiri milijone evrov. “Dokumenti ne bodo predpisujoči, ampak bodo politikom ponudili smernice, ki bi jih vlade lahko sprejele, da upočasnimo izgubo biotske raznovrstnosti, morda jo lahko celo zaustavimo. Smrt zadnjega severnega belega nosoroga bi morala pomagati dvigniti ozaveščenost o resnosti situacije,” je še dodal Lambertini.
A. G.