“Evropska komisija je v svojem poročilu t. i. evropskega semestra Slovenijo pohvalila pri izvajanju štirih priporočil iz leta 2015 in spodbudne gospodarske rasti”
“Slovenija je lahko vzor za države članice Sveta Evrope”
“Cerar je očitke zavrnil in spomnil, da projekt uživa podporo mednarodnih institucij, podpira pa ga tudi pet držav, poleg štirih zalednih tudi Španija”
“Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v okviru turneje po državah na balkanski migrantski poti v spremstvu notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar danes obiskal sprejemni center za begunce v Dobovi. Novinarjem je povedal, da je ta obisk potrdil, da je pristop Slovenije v begunski krizi konstruktiven in pravi”
“Macron Poljsko obtožuje protievropskosti”
“Evropski parlament nad Madžarsko, Tusk pa nad domovino Poljsko!”
To je le nekaj naslovov iz naših medijev, v katerih največkrat beremo, kako nas razne evropske institucije hvalijo, kako grajajo “neubogljive” članice, ki se ne strinjajo s politiko do migrantov in z izvajanjem demokracije v Evropski uniji. Pa je res naš cilj, da nas hvalijo neke odtujene evropske institucije, ali je naš cilj, da državo hvalimo njeni državljani in da mi pohvalimo evropske institucije, če te naredijo za nas kaj koristnega?
Je birokracija v Bruslju naš učitelj?
Velikokrat se spominjam dneva, ko smo postali del Evropske unije, ponosa, občutka, da smo prišli po dolgi in naporni poti v zavetje doma … Kje so zdaj ti občutki? Evropski dom so zavzeli birokrati, ki so začeli surovo teptati pravice državljanov Evropske unije, njihovo svobodo govora, suverenost članic Evropske unije, temeljno pravico do samoodločbe, ki so jo izkoristili Katalonci, pa so dopustili zatreti s silo. Zakaj je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji? Zakaj je dopustila in ni najostreje napadla vlade Španije, ki je s silo posegla v temeljno pravico naroda do samoodločbe? Ne mislim, da bi se morala Evropska unija vmešavati v željo Katalonije po samostojnosti ali v nasprotovanje Španije. Nikakor ne, morebiti le kot povabljen mediator. Vsekakor pa bi se morala vmešati ob uporabi sile specialnih policijskih enot Španije. In ker se ni, močno sumim, da je za to vedela vnaprej ali celo soglašala. Upam, da ni tega celo predlagala.
Zatiranje svobode govora je razvidno tudi iz blokade novinarskega poročanja. Koliko medijev poroča o porastu kriminala med t. i. migranti, o posilstvih, o no-go conah, v katerih so uradni organi posameznih držav že povsem izgubili pristojnosti?
Ko berem o “pohvalah”, ki jih dobivamo ali pa niti ne, le kdo pozna resnico, vidim, da je v Evropski uniji zavladala sprevržena logika. To sprevrženost pa na veliko izkorišča ne samo slovenska oblast, temveč očitno oblasti v vseh državah članicah. Kot otrok, ki čaka, da ga bo pohvalil učitelj. Pa smo res otroci in je birokracija v Bruslju naš učitelj? Avtoriteta, na katere pohvale komaj čakamo, ne glede na to, kaj si o delovanju naše vlade in učinkovitosti gospodarstva mislimo sami?
Komunisti reševali ekonomski problem Jugoslavije
Kdo ne bi bil zadovoljen, če mu neka država pošilja izobražene mlade ljudi na delo, ko bodo potrebovali zdravstveno oskrbo ali bodo ostareli, pa se bodo vrnili v domovino? Jasno je, da Nemčija in prek nje razvitejše članice Evropske unije, ki si jo je Nemčija praktično v celoti podredila, hvali vlado RS za njene gospodarske ukrepe, v zameno pa dobi nad deset tisoč mladih diplomantov, ne tistih iz Sirije, ampak dejansko študiranih ljudi v najbolj produktivnih letih. K nam pa izvaža umazano industrijo, v kateri bodo zaposleni neizobraženi Slovenci ali pa celo migranti, ki si jih bomo za ta namen pripeljali iz BiH ali pa nam jih bodo v okviru obveznih kvot prijazno poslali iz Nemčije. In potem se slovenska vlada hvali v domovini, da je zmanjšala brezposelnost. Ta sistem je poznan že iz časov komunistične Jugoslavije. Ko je grozila brezposelnost, je Tito sklenil sporazum z Zvezno republiko Nemčijo o organiziranem odhodu državljanov iz Jugoslavije na začasno delo v Nemčijo. Številčno je bila ekonomska migracija t. i. Jugoslovanov druga najvišja, takoj za Turki. Na ta način se je v Jugoslaviji zmanjšala grožnja brezposelnosti, v državo pa so prihajale prepotrebne devize. Nemčija, ki je že takrat potrebovala kvalificirano delovno silo, je največji odstotek te dobila prav iz Jugoslavije. Tako se je Tito, za njim pa cela jata komunistov, lahko hvalil, da smo odprta država, ki svojim državljanom pustiti potovati na Zahod, kar še danes tako radi ponavljajo levičarji. V resnici pa je šlo za reševanje ekonomskega sistema Jugoslavije, ki je propadal, in na ta način onemogočanje rojstva kakršnekoli opozicije, saj so nemške marke dvignile občutek lastne vrednosti posameznikom. In zdaj se zgodba ponavlja, le ne gre več za kvalificirane fizične delavce, temveč za visoko izobražene mlade ljudi, ki jih vlada tako radodarno pušča na delo v tujino, da se lahko hvali z zmanjšano brezposelnostjo in da predsednika vlade bogata Evropa pohvali, da dobro vlada.
Iz Evrope želi narediti melting pot po vzoru ZDA
Ko smo še plačevali cestnino, je na začetku veljalo, da jo rezidenti Slovenije plačujemo polovično, saj je avtocesta zgrajena z našim denarjem in z našimi davki tudi vzdrževana. Ups, Evropa nas je podučila, da gre za diskriminacijo, da smo kot članica EU dolžni vse državljane obravnavati enako. Ko pa je Nemčija uvedla vinjete za avtoceste, se je zgodba brez velikih protestov zasukala. Nemški lastniki avtomobilov dobijo strošek vinjete povrnjen prek znižanja davka na motorna vozila. Dvojna merila? Kje pa, komisarka za infrastrukturo in promet, skoraj najbolj priljubljena Slovenka, je blago protestirala zaradi neenakega obravnavanja državljanov Evropske unije, vendar je zadevo zapeljala v domislico, da bi (idejo ji je verjetno prišepnil izdelovalec sistema elektronskega cestninjenja) ukinili vinjetni sistem in naj bi plačevali na podlagi elektronskega cestninjenja. Na ta način bi država imela več koristi; nadzor nad gibanjem državljanov, ponovno obremenitev regionalnih in občinskih cest, ki jih bodo morale vzdrževati občine, vozniki, ki se vozijo na delo, bodo plačevali bistveno več, izdelovalec in serviser naprav za elektronsko cestninjenje pa si lahko začne ogledovati, kateri otok si bo kupil, medtem ko mu bo denar preprosto pritekal na račun.
Da je Evropska unija predvsem z Evropskim svetom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom postala velik zbor birokratov, ki so se postavili nad države članice, katerih demokratično izvoljene predsednike si predsednik Evropske komisije drzne naslavljati z nazivi “diktator”, jih trepljati, grabiti, jim zakrivati oči in se z njimi igrati, je lahko jasno vsakomur, ki si vzame nekaj dni časa in spremlja poročila. Ponižni in ponižani voditelji držav članic pa se vračajo v svoje države, kjer se državljanom hvalijo s pohvalami, ki so jih dobili, s podatki, s kom vse so večerjali, ipd. Evropska unija se vede, kot da ji je povsem vseeno za posamezne narode, njihovo nacionalno identiteto, kulturo. Iz Evrope želi narediti melting pot po vzoru ZDA. Tudi sama vidim prihodnost v Evropski uniji, vendar ne v taki, v kakršno se zdaj spreminja, temveč v tisti, v katero smo želeli in tudi smo vstopili, skupnost enakopravnih držav in narodov.
Evropska unija pa je z vrsto uredb, direktiv, navodil, priporočil, začela dušiti članice in njihovo suverenost. Res je, da je absurdna uredba o kumaricah, ki morajo biti ravne, prenehala veljati, vendar se še kdo spomni zahteve, da se v Ormožu zapre tovarna za predelavo sladkorne pese?
Tovarna sladkorja Ormož je bila edina tovarna sladkorja v Sloveniji. Ko je v letu 1980 začela obratovati, so se kmetje preusmerili v pridelavo sladkorne pese, na njivah posadili peso, kupili ustrezno mehanizacijo … Leta 1997 je tovarno kupil nizozemski lastnik, ki je po tem, ko je Evropska unija sprejela skupno tržno ureditev za sladkor in predpisala posameznim državam kvote za proizvodnjo sladkorja, tovarno zaprl. Ker je imela Slovenija le eno samo tovarno sladkorja, je prejela za zaprtje te tovarne nadomestilo v višini 38 milijonov evrov, ki pa jih je seveda pobral tuji lastnik. Uredba je prenehala veljati leta 2015 in mi seveda ponovno razmišljamo o gradnji in predelavi sladkorja, saj smo v celoti odvisni od uvoza. Izgubili so kmetje, izgubili smo samooskrbo s sladkorjem, kvote, ki jih je predpisala EU, pa so se pokazale za povsem zgrešene. Pravzaprav je še slabše, zdaj mora Slovenija, ker ni porušila tudi silosov za shranjevanje, plačati Evropski uniji kazen v višini 8,7 milijona evrov, saj naj bi prepozno vložila tožbo, ki je bila zaradi tega zavržena. Prostore, ki bi jih morali porušiti, bodo zdaj uporabili vsaj za skladiščenje in pakiranje sladkorja v okviru skupine Agrana-Studen, ki je kupila silose, pakirnico in skladišče v Ormožu, Slovenija pa bo morala plačati 8,7 milijonov evrov!
In če so bile zgrešene odločitve za kvote za sladkor, uredba o kumaricah, pa še mnogo, mnogo tega, vsaj kar se tiče Slovenije, kdo nam lahko zagotavlja, da ne gre za identično napako z begunskimi kvotami. Ne samo, da nam tega nihče ne more zagotoviti, nasprotno, prepričana sem, da gre za napako, ki se ji zoperstavijo le države, ki niso skupaj z Angelo Merkel pozivale migrantov, naj preplavijo Evropo, jo dejansko posilijo, tako njeno kulturo kot njene ženske. Države, ki nasprotujejo nemški politiki, ker, roko na srce, da je to nemška politika, verjetno vemo vsi, so preživele komunistično nasilje in si priborile svobodo, katere so se zahodne demokracije očitno že preobjedle in zasitile. Žal Slovenije ni med njimi, saj z razgradnjo komunističnega sistema še ni niti resno začela. Tudi zdaj, ob primeru Katalonije, ko je Španija grobo poteptala demokracijo, se človek vpraša, s kakšno moralno pravico Evropa uvaja sankcije zoper Rusijo in hkrati dovoli oblasti v Španiji, da s silo pretepa ljudi, ki želijo svojo voljo izraziti na referendumu. Danes o odcepitvi Katalonije, jutri mogoče samo o premiku ur! Ko enkrat pustiš, da policija grobo napade mirne volivce, si spustil duha iz steklenice in pri vsakem državljanu vzbudil občutek strahu, ogroženosti, zgroženosti …
Si želimo kralja Instagrama ali kralja veseloigre?
Sankcije oz. omejevalni ukrepi Evropske unije zoper Rusko federacijo zaradi ravnanja v Ukrajini so bile sprejete in se ves čas podaljšujejo. Zoper Španijo seveda Evropska unija ne bo ukrepala. Niti medlega verbalnega odziva ni bila deležna vlada v Španiji zaradi uporabe sile nad prebivalstvom. Koliko meril ima Evropska unija? Na koliko razredov deli svoje članice in ali je občutek, da si Nemčija podreja celotno Evropsko unijo, le moj? Ali me občutek vara? Smo postali v celoti ekonomsko odvisni od Nemčije zato, da nam odbere tujce, ki jih moramo sprejeti, obleči, hraniti? Mi pa jim v zameno pošljemo izobražene Slovenke in Slovence? In potem dve predsedniški kandidatki izjavita, da vidita v Angeli Merkel vzornico. En kandidat baje občuduje Hitlerja, vsaj eden Tita!
Čas, ko se bomo odločali o predsedniku, se bliža. Želim si, da bi izbrali takega, ki ga nihče ne bo trepljal po licu, takega, ki bo državljanom v ponos in bo v tujini vzbujal spoštovanje, takega, ki bo povedal, da lahko sodelujemo z vsemi, ne da bi se podrejali komurkoli. Si želimo kralja Instagrama ali kralja veseloigre? Si želimo občudovalke Angele Merkel? Odločitev je naša, ena redkih, ki jo še imamo!
Lucija Šikovec Ušaj