Društvo Združeni ob Lipi sprave, ki si že vrsto let prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnega nasilja in ureditev grobišč izvensodno pobitih, je 15. junij določilo kot dan krivde, odpuščanja in sprave. Ta dan je posvečen spominu na povojne pomore, ki so sledili koncu druge svetovne vojne. Letos, ko obeležujemo 80-letnico konca vojne, je ob Lipi sprave v Ljubljani potekala slovesnost, namenjena spominu, žalovanju in pozivu k narodni spravi.
Na dogodku so sodelovali predstavniki verskih, akademskih in civilnodružbenih krogov. Dr. Mateja Prevc Rozman s Teološke fakultete v Ljubljani je zbrane nagovorila z jasnim sporočilom: “Zbrani smo, da se poklonimo spominu in izrazimo dolžno spoštovanje žrtvam vojne in revolucije – žrtvam, ki so jim bile hote, načrtno, premišljeno in sistematično kršene pravice ter odvzeto človekovo dostojanstvo. Žrtvam komunističnega nasilja so na Žalah v spomin položili venec in jim namenili tudi molitev.”
Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je poudaril pomen molitve in vključujoče ljubezni. “Molimo prav za vse, saj Božja ljubezen nikogar ne izključuje. Hkrati pa nam prav molitev daje moči, da bi mogli verovati v dar milosti sprave, ki je Božje delo ob vseh naših človeških prizadevanjih. Lipa ima poseben pomen, saj že dlje časa velja za slovensko nacionalno drevo in simbolizira več stvari.”
Zloraba moči vladajočih
Lipa sprave, zasajena v Parku Sv. Urha in presajena pred predsedniško palačo, je po besedah Mateje Prevc Rozman več kot simbol. “Je tih in proseč, a jasen klic za celjenje ran, ki jih je s svojim mefistovskim mečem delitve zarezal v narodovo bit bivši totalitarni režim, in s tem povzročil razdvojenost, ki traja – žal – do današnjih dni.”
Pozvala je tudi k jasnemu odnosu do totalitarnih simbolov in poimenovanj javnih prostorov: “Država, ki ne zmore prepovedati uporabe totalitarnih simbolov in preimenovati ulic, cest, trgov in mostov, ki še vedno nosijo imena nekaterih vidnih nosilcev totalitarne agende bivšega sistema, ne more biti demokratična v polnem pomenu te besede.”
Dogodek se ni končal pri opozorilih, temveč je nosil tudi sporočilo upanja. Kot je dodala Rozmanova: “Vera in spomin na žrtve naj ljudi spodbudita k iskanju resnice, človeški sočutnosti in tudi pripravljenosti na sodelovanje in spravo.”
Dogodek je s svojo mislijo zaključila dr. Alenka Hofferle Fel, ki je opozorila na dolžnost države do svojih državljanov: “Ta pot je zahtevna in dolgotrajna. Naloga demokratične države je, da obsodi krivce in brani pravice žrtev in vseh državljanov – tudi danes. Žrtve naj dostojno pokoplje, in tako svojcem in nam vsem zagotovi dom v skupni domovini – Sloveniji.”
A. G.