Danska nadaljuje s svojo restriktivno priseljensko politiko, ki se je glede na trenutno stanje izkazala za izredno uspešno. Nenehno prizadevanje danske levičarske vlade proti množičnemu priseljevanju daje oprijemljive rezultate, saj se je število prošenj za azil dramatično zmanjšalo, vse manj pa je tudi splošnega priseljevanja. Različne ovire in omejitve, ki jih je sprejela vlada, so naredile Dansko veliko manj privlačno za priseljence in ohranile državo skoraj v celoti etnično evropsko z veliko večino prebivalstva danskega porekla. Kljub pomanjkanju raznolikosti na Danskem državo redno uvrščajo med “najsrečnejše” na Zemlji, prav tako se odlikuje po plačah na prebivalca, kakovosti življenja, meritvah neenakosti, korupciji, stopnji kriminala in vrsti drugih pomembnih meril.
Poročilo Fundacije za politične inovacije (Fondapol) kaže kar 82-odstotni padec prošenj za azil in 28-odstotni padec splošnega priseljevanja, piše RMX. Danska vlada je s svojo strogo politiko priseljevanja še naprej edinstvena v vsej Evropi, saj je edini vladajoči levičarski blok, ki resno nasprotuje množičnemu priseljevanju. Danska je zgled vsem ostalim državam z vladajočo levo garnituro, RMX pa je izpostavil deset načinov, kako in na kakšen način je Danska omejila priseljevanje in zadovoljila zahteve prebivalstva, ki je nasprotovalo bolj množičnemu prihodu.
Možnosti migrantov so omejene od trenutka, ko vstopijo v državo
Po poročanju francoskega časopisa La Figaro je danski pristop k priseljevanju opisan kot “omejevalni” na vseh ravneh že od trenutka, ko migranti vstopijo v državo, do trenutka, ko zaprosijo za stanovanje, socialne ugodnosti in delo. Danska imigrantska politika je nepredstavljiva za Francijo, naklonjeno priseljevanju. Svojo politiko priseljevanja Danska izvaja že 20 let ne glede na to, kdo je na oblasti. Zanjo so “značilni drastično zmanjšanje migracijskih tokov, zahteven integracijski program, težaven dostop do državljanstva in od zdaj naprej pripravljenost, da se za obravnavo vlog za vizum uporabi tretja država zunaj Evrope”.
Transparentni podatki o kriminalu
Medtem ko se nekatere države, kot je Nemčija, trudijo prikriti kriminalna dejanja, ki jih zagrešijo tujci, Danska počne nasprotno – med skoraj vsemi državami zahodnega sveta razpolaga z najpreglednejšimi podatki o tej temi. Ne le, da sledi migrantskemu kriminalu, ampak te podatke tudi razčleni na evropske in neevropske storilce kaznivih dejanj. Po podatkih, ki jih je preučila francoska revija RAGE, neevropski migranti storijo veliko več kaznivih dejanj kot evropski migranti in danski državljani. Pravzaprav je pri evropskih migrantih, npr. tisti, ki prihajajo iz Poljske ali Nemčije, verjetnost, da bodo storili kaznivo dejanje, manjša kot pri danskih državljanih. Neevropski migranti prevladujejo v resnejših kaznivih dejanjih, kot so umori, napadi in posilstva.
Za neevropske migrante prve generacije je 279 odstotkov večja verjetnost, da bodo storili umor, 464 odstotkov večja verjetnost, da bodo storili posilstvo, 220 odstotkov večja verjetnost, da bodo zagrešili napad, in 53 odstotkov večja verjetnost, da bodo zagrešili trgovino z mamili. Podrobni podatki, ki jih nimajo nikjer drugje v zahodni Evropi, daje danski javnosti jasen vpogled v to, kakšno breme so neevropski tujci za znano miroljubno družbo.
Odkrita retorika
Realni podatki z Danske segajo tudi v politično retoriko okoli vprašanja migracij. Država se ne izogiba opozarjanju na realnost situacije, pri čemer levica pogosto prav tako odkrito nasprotuje migracijam kot desnica. To velja tudi za socialistično premierko države Mette Frederiksen, ki je v svojih izjavah vedno odkrito opisala težave, s katerimi se sooča Danska zaradi priseljenskih skupnosti. Kljub nekaterim kritikam in nasprotovanju je ostala imuna na kritike mednarodnega tiska.
Zahtevne politike integracije
Danska prizadevanja za integracijo so prav tako izjemno stroga, saj od priseljencev zahtevajo, da obvladajo danski jezik, se strinjajo z vrednotami države in poznajo njeno zgodovino. Če priseljenci ne morejo opraviti potrebnih testov na teh območjih, ne morejo prejeti državljanstva. Danska politika je v nasprotju s trenutnimi trendi. V Nemčiji na primer levoliberalna vlada v državi uvaja nov zakon, ki bo omilil jezikovne standarde za širok spekter migrantov vključno s starejšimi od 65 let in opustil zahteve po poznavanju nemške zgodovine in kulture. Takšne ohlapne zahteve bodo verjetno pritegnile več priseljencev, medtem ko mnogi migranti vedo, da na Danskem ne bodo prišli daleč.
Stroge politike, ki odvračajo od priseljevanja
Vsakemu migrantu, obsojenem na zaporno kazen, tudi pogojno, je trajno prepovedano pridobiti dansko državljanstvo. Poleg tega se lahko prosilcem za azil, ki se na meji pojavijo z nakitom, gotovino ali kakršnimi koli drugimi lastninami, te zasežejo, da pokrijejo stroške obravnave prošenj za azil in nastanitve. Medtem ko lahko takšni ukrepi služijo le kot manjši odvračilni dejavnik za posamezne migrante, se mnogi migranti, ko jih seštejejo, odločijo, da se je Danske najbolje izogniti. Poleg tega služijo kot simbol, da vlada in prebivalci Danske niso posebej navdušeni nad več priseljenci, kar je samo po sebi močna oblika odvračanja.
Pritiski so prosilce za azil zavrnili iz države
Tistim migrantom, ki iščejo socialne ugodnosti v severnoevropskih državah, je težje na Danskem, zlasti če je njihova prošnja za azil zavrnjena. Prosilcem za azil z zavrnjenimi prošnjami danska vlada ustavi ugodnosti, dodatke in jih celo pošlje v zapor, da bi jih izrinila iz države. Med skandinavskimi državami je le Švedska znana po podeljevanju državljanstva najbolj vprašljivim tujcem, tudi kaznovanim. Njena pravila so tako “mila”, da v državi smejo ostati celo posiljevalci in nasilneži.
Razlaga stroškov priseljevanja z levičarskega vidika
Vlada uporablja nove argumente, ki manjkajo v retoriki večine politikov in aktivistov na konservativni desnici. Levičarska vlada na primer opozarja na okoljske stroške nenehnega širjenja prebivalstva zaradi priseljevanja, pa tudi na izjemno obremenitev danskega velikodušnega modela socialnega varstva. Danska je priznala, da ne more braniti svojega velikodušnega socialnega modela s politiko odprtih meja, saj bodo revni po svetu preplavili državo in posledično uničili tisto, kar so Danci gradili skozi stoletja. Vlada prav tako odkrito trdi, da ta mali narod ni država priseljencev niti si to ne želi postati.
Tudi v tujih državah se zavedajo restriktivne danske politike
Danska vlada se je oglasila tudi v tujini in poudarila, da je proces priseljevanja na Danskem veliko manj ugoden kot v drugih državah. Ti oglasi podrobno opisujejo, kako bi nova pravila pomenila 50-odstotno zmanjšanje socialnih prejemkov za nove begunce in enoletno zamudo, preden lahko zaprosijo za združitev družine. Čeprav lahko ti oglasi nekoliko vplivajo na željo tujcev po vstopu v Evropo, migrante zagotovo odvračajo od potovanja na Dansko. Pošiljajo jasno sporočilo, da Danska ni prijazna do ideje o množičnem priseljevanju. To sporočilo krepi politični razred, kot je minister za priseljevanje in integracijo Mattias Tesfaye, ki je večkrat izjavil, da so “njegove sanje – nič prosilcev za azil”.
Pravne izjeme in obdelava v tretjih državah
Kot članica EU, schengenskega območja in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je Danska uspela slediti svoji edinstveni politiki s pogajanji o vrsti odstopanj (op-out) od evropskih pogodb. To Dancem omogoča zakonito obravnavanje državljanov tretjih držav v skladu z njihovimi lastnimi pravili. To je privedlo do prelomnega danskega programa za pošiljanje migrantov v afriške države, medtem ko se obravnavajo njihove prošnje za azil. To je politika, ki ji EU ostro nasprotuje, a jo podpira danska javnost. Te zakonske določbe o izključitvi omogočajo Danski več avtonomije pri reševanju vprašanja priseljevanja. Poudarjajo pa, kako so institucije, kot je EKČP in celo sama EU, oblikovane tako, da ovirajo sposobnost držav, da se borijo proti priseljevanju in ohranijo svoje ljudi, kulturo in demografsko prihodnost.
Njena politika prinaša uspeh
Ta drastična politika Danske ima dva opazna učinka. Prvi je propad migrantskih tokov. Priseljevanje se je med letoma 2014, letom pred begunsko krizo, in letom 2019, letom pred zdravstveno krizo covida-19, zmanjšalo za 28 odstotkov. Skupno število prošenj za azil se je zmanjšalo za 82 odstotkov, in sicer s 14.792 na 2.716 za državo s 5,8 milijona ljudi. Če bi to razmerje uporabili za Francijo, bi imela država le 31.000 prošenj za azil na leto, v primerjavi s 132.000 leta 2019. Ravno leta je 2022 Francija postavila rekord glede priseljevanja.
Danska ima enega najvišjih deležev etničnih Evropejcev v državi, delež rojstev neevropejcev v državi pa znaša približno 11 odstotkov. V Franciji na primer ocenjujejo, da je 35 odstotkov vseh rojstev neevropskih, v Nemčiji pa 24 odstotkov. Še bolj presenetljivo je, da se je država kljub agresivni politiki Danske proti množičnemu priseljevanju izognila ostremu nadzoru, usmerjenem proti konservativnim vladam, ker so izrazile enako nasprotovanje priseljencem, piše RMX.
Uspeh Danske proti množičnemu priseljevanju prinaša še več uspeha in takšne politike so dosledno nagrajene na volitvah. Njeno ravnanje dokazuje, da je mogoče zmanjšati priseljevanje, če je to državi v interesu. Če bi Evropa posnemala politiko Danske in njen odnos do lastne države, bi se zakonito in nezakonito priseljevanje dramatično zmanjšalo po celotni Evropi.
Tanja Brkić