“Mimogrede. Desetletje (!) je mimo, odkar je slovenska politika začasno uvedla “krizno” stopnjo DDV 22 odstotkov. Imejte to v mislih, ko se “solidarnostno” dodatno obdavčuje vse, kar komu pade na misel!” opozarja ekonomist Rok Novak.
Višji davek na dodano vrednost je bil uveden s 1. julijem 2013. Splošna stopnja DDV-ja je bila z 20 odstotkov dvignjena na 22 odstotkov. Znižana stopnja, po kateri so bila med drugim obdavčena hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Več tukaj. Že tedaj so na Trgovski zbornici Slovenije opozorili, da zvišanje davka ni ustrezen ukrep, saj se potrošniki navadno odzovejo tako, da manj nakupujejo. Šlo je za krizni ukrep z namenom konsolidacije javnih financ.
Golob išče načine, kako ljudem življenje še bolj zagreniti
“Stopnja slednjega za energente je bila kot del ukrepov zaradi draginje od 1. septembra lani do 31. maja letos znižana z 22 na 9,5 odstotka. Ukrep ni bil podaljšan, tako da znaša znova 22 odstotkov,” poroča STA. Vlada torej ohranja krizno stopnjo DDV-ja, obenem pa išče nove načine, kako bi državljanom (in podjetjem) življenje finančno čim bolj zagrenila. Ne le, da uvaja udarniško sobotno delo oziroma obvezen solidarnostni prispevek. “Na sporedu” so še dajatve od najemnin, dividend, obresti, kapitalskih dobičkov in neobdavčenih nagrad za poslovno uspešnost! Več tukaj. Vlada Janeza Janše je kot edina imela dober razlog, da tega davka ne zniža, saj je vladala v času pandemije.
Domen Mezeg