Na začetku aprila, konkretno 2. aprila, so socialni partnerji podpisali dogovor o predlogu pokojninske reforme, ob čemer so vlada, delodajalci in sindikati izrazili zadovoljstvo. Zadnji res da s kislim nasmeškom. A le pet dni kasneje je nezadovoljstvo pri delu sindikatov izbruhnilo na dan, natančneje pri desetih.
Aleš Sintič, predsednik Sindikata Poklicnega gasilstva Slovenije, je uvodoma pojasnil, da namen novinarske konference predstavlja odziv na dogovor o pokojninski reformi, ki je po njihovem mnenju škodljiv. “Na začetku naj povem, da smo imeli v petek, 4. 4., izredno sejo predsedstva sindikata poklicnega gasilstva, na kateri so naši člani predsedstva, ki predstavljajo podaljšano roko članstvo sindikata, zgroženi, da je prišlo po naši oceni do škodljivega dogovora o pokojninski reformi.”
Po besedah Davida Švarca, generalnega sekretarja Sindikata Poklicnega gasilstva Slovenije, je nezaslišano, da se ta pokojninska reforma predstavlja kot nekaj dobrega za delavstvo in upokojence. “Dobra je izključno za delodajalsko stran. Gre za zakonske spremembe, ki gredo izrazito v škodo delavstva in upokojencev”, je pojasnil.
Sintič je pojasnil, da smo ena od štirih držav, kjer delavci plačujemo prispevno stopnjo višjo od delodajalcev. “V štirih državah je ta prispevek izenačen in v vseh teh štirih delodajalci plačujejo več kot naši delodajalci. V večini držav (16 državah) delodajalci plačujejo več kot delavci. V eni državi prispevek za pokojninsko, invalidsko zavarovanje plačuje le država, to je 20 procentov, in sicer v Estoniji”, je pojasnil in dodal, da nižje kot slovenski delodajalci v vsej Evropi plačujejo le delodajalci v Luksemburgu (osem odstotkov) pa na Nizozemskem in Litvi, kjer ne plačujejo nič.
Ta reforma slabša položaj sedanjih in bodočih upokojencev
Sindikalna stran tudi meni, da reforma ne zajema realnosti v delovno intenzivnih dejavnostih, kot so trgovinska, gradbena, kovinska, železarska ali tekstilna. Mitja Šuštar, predsednik sindikata kulture in narave Slovenije-Glosa, izpostavlja, da je ta reforma škodljiva. “Pozivamo vlado, da jo umakne, če ne vas bodo umaknili drugi. Narod ni glup, kot je nekoč rekel neki politik”, je izpostavil in dodal, da si narod marsikaj zapomni in volitve so vendarle vse bližje. “Ta reforma slabša položaj sedanjih in bodočih upokojencev”, je bil jasen in delil, kakšna sporočila prejemajo na sindikate, da so lažnivci, izdajalci, prevaranti, podkupljenci.
“Kategorično trdim, da so se pogovarjali pod mizo, po domače rečeno, in žal imamo tudi občutek, da je šlo za neko vezano trgovino”, je bil kritičen Boris Frajnkovič, generalni sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji. Renato Romič, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije je povedal, da v tem primeru delodajalci niso oddelali svoje naloge, čeprav jim je bilo obljubljeno tudi s strani naših pogajalcev, zveze, da se bo to zgodilo. “To se ni zgodilo in s tem smo izrazito nezadovoljni.”
Nezaupanje je veliko. “Kar se tiče pa trenutne situacije v pokojninski reformi, grejo naši očitki v smeri samih sindikalnih central oziroma v našem primeru največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, katere del smo mi, ker je le ta tista in naši pogajalci, naše vodstvo tisto, ki se je odločalo, na kakšen način bo vodilo postopke eventuelne, se pravi usklajevanja predlaganih sprememb s sindikati dejavnosti in v nadaljevanju z bazo, se pravi konkretno z delavstvom in upokojenci”, je pojasnil Švarc.
Opozorili so tudi na problematiko mladih pri vstopu na trg dela in zaposlitev, ki so jim na voljo. Gre za prekarno delo, s katerim je težko sestaviti 24 najboljših let za pokojninsko osnovo. “Dejstvo je, da je že zadnji dve desetletjih vsaka generacija deležna slabših zaposlitvenih pogojev. Ob mirovanju pokojninskega sistema so se leta dogajale reforme trga dela, predvsem fleksabilizacija, ki je mlade podvrgla letom prekarnega dela”, je opozoril Jakob Spindler iz Študentskega društva Iskra in spomnil, da je bilo na njenem vrhuncu v Sloveniji kar sedemdeset odstotkov mladih zaposlenih na atipične načine, preko kratkotrajnih pogodb in posledično z minimalnimi vplačili v pokojninsko in socialno blagajno.
V sindikatih upajo, da bo sporočilo delavcev prišlo do delodajalcev.
Ž. N.