Slovenija je nazadovala na lestvici indeksa ekonomske svobode, z 32. je namreč zdrsnila na 37. mesto. “Indeks ekonomske svobode je zame ključni pokazatelj, kako svobodna in demokratična je družba tudi na vseh drugih področjih. In tukaj smo Slovenci padli na izpitu,” je uvrstitev Slovenije na lestvici ekonomske svobode za leto 2023 komentiral nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer.
Ekonomska svoboda je bistvenega pomena za gospodarsko rast in blaginjo njenih prebivalcev. Ameriška ustanova Heritage Foundation, ki od od leta 1995 dalje meri indeks ekonomske svobode, poudarja, da je ekonomska svoboda temeljna pravica vsakega človeka do lastnega nadzora nad svojim delom in lastnino.
“Ekonomska svoboda prinaša večjo blaginjo. Indeks ekonomske svobode dokumentira pozitivno razmerje med ekonomsko svobodo in različnimi pozitivnimi družbenimi in ekonomskimi cilji. Ideali ekonomske svobode so močno povezani z bolj zdravimi družbami, čistejšim okoljem, večjim bogastvom na prebivalca, človeškim razvojem, demokracijo in odpravo revščine”, v washingtonskem možganskem trustu pojasnjujejo v zvezi s prednostmi ekonomske svobode.
Na sam vrh lestvice se je uvrstil Singapur, sledita mu Švica in Irska. V prvi deseterici držav so še: Tajvan, Nova Zelandija, Estonija, Luksemburg, Nizozemska, Danska in Švedska. Slovenija se je uvrstila na 37. mesto, pred nami so se tako uvrstile države, kot so Češka (21. mesto), Čile (22. mesto), Barbados (29. mesto), Bolgarija (32. mesto) in Slovaška (33. mesto).
🏆2023 in Review🏆
6️⃣ Economic Freedom Index 2023
1. Singapore🇸🇬
2. Switzerland🇨🇭
3. Ireland🇮🇪
4. Taiwan🇹🇼
5. New Zealand🇳🇿
6. Estonia🇪🇪
7. Luxembourg🇱🇺
8. Netherlands🇳🇱
9. Denmark🇩🇰
10. Sweden🇸🇪
11. Finland🇫🇮
12. Norway🇳🇴
13. Australia🇦🇺
14. Germany🇩🇪
15. Korea🇰🇷
16.… pic.twitter.com/wcQyiC5eOt— Informal Economy (@EconomyInformal) December 27, 2023
Če primerjamo uvrstitev Slovenije leta 2022, lahko vidimo, da smo pri merjenju ekonomske svobode nazadovali. Tedaj smo se namreč lahko pohvalili z najvišjim mestom doslej (32. mestom). Navkljub pandemiji, s katero se je soočal cel svet, je namreč Slovenija tedaj uspela ohraniti povprečje ekonomske svobode, kar večina drugih držav zase ni mogla trditi. “Indeks ekonomske svobode je zame ključni pokazatelj, kako svobodna in demokratična je družba tudi na vseh drugih področjih. In tukaj smo Slovenci padli na izpitu. Estonci pa so od nekdanjih komunističnih držav ta izpit položili z odliko”, je tokratno uvrstitev Slovenije komentiral Tone Kajzer.
Ekonomska svoboda je alfa in omega vsega
Kajzer nam je povedal, da tokratni podatki govorijo sami zase. “Ekonomska svoboda je zame alfa in omega vsega. Če posameznik nima ekonomske svobode, če ne more svobodno ustvarjati in potem tudi razpolagati s tem, kar ustvarja, potem se stvari obrnejo na slabše in sledi vedno več regulacije in potem država izgublja konkurenčnost, sposobni kadri odhajajo, niža se standard, skratka, vse to so potem posledice.” Pravi, da to, da je Slovenija zdrsnila, kaže na posledice nekih odločitev ekonomske politike. Preveč je regulative. “Kot veste, je Slovenija preregulirana, imamo čez 20 tisoč raznoraznih zakonskih in podzakonskih takih in drugačnih pravilnikov in to duši individualno ustvarjalnost in tudi odgovornost.”
Uvrstitev Slovenije je Kajzer primerjal z uvrstitvijo Estonije (uvrstila se je na 6. mesto), ki jo dobro pozna in spremlja njen napredek. Estonci so imeli po njegovih besedah bistveno slabšo štartno pozicijo. “Mi smo bili takrat, ko smo izšli iz samoupravnega socializma, povsod videni kot nek šampion, da bomo druga Švica.” Estonci so nas sicer prehiteli tudi pri merjenju indeksa povprečne neto plače, ravno tako so pred nami tudi Čehi. “Skratka, preveč regulative, premalo dopuščanja individualne ekonomske svobode duši konkurenčnost in potem so pač posledice tu.”
“Ekonomska svoboda, ki vpliva dejansko na vse segmente družbe, se meri po štirih parametrih, kot lahko vidimo, ima Slovenija težave na vseh štirih segmentih,” je izpostavil in dodal, da že predimenzioniranost izvršne oblasti (Slovenija kot majhna država ima absolutno preveč ministrstev in javna potrošnja je prevelika in predvsem neučinkovita, saj je stopnja korupcije, sploh vezane na javno porabo (zdravstvo …), v porastu), kaže, da se bodo ti trendi še slabšali. “Predvsem je problem prevelika prereguliranost (zadnji ukrep t. i. štempljanja kaže na socialistični pristop pri regulaciji), ki duši produktivni del gospodarstva in Slovenijo dela vedno manj konkurenčno. Skratka, morali bi narediti načrt, kako izboljšati ekonomsko svobodo po vseh štirih parametrih in tako tudi voditi ekonomsko politiko,” je še povedal.
Ž. N.