Bo telefonski center lahko rešil naš zdravstveni sistem?

Datum:

S 1. marcem je pričel delovati nacionalni klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema, ki je dostopen na telefonski številki 080 18 01. Center, ki bo obratoval ob delovnikih med 9. in 16. uro, bo po navedbah ministrstva za zdravje namenjen pomoči pri iskanju osebnega zdravnika in pri iskanju ambulant za neopredeljene. Pa bo telefonski center lahko rešil zdravstveni sistem, kot je napovedal premier Golob?

                   

Po besedah vodje sektorja za krepitev zdravja in preprečevanja odvisnosti na ministrstvu za zdravje Vesne Marinko bo klicni center namenjen tudi tistim, ki se soočajo s težavami pri klicih v zdravstvene domove in pridobivanjem informacij o ambulantah za neopredeljene ter tistim, ki ne uspejo priti do potrebnih informacij o naročanju na pregled. Prav tako bodo operaterji na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočali pomoč pri iskanju prostih pediatrov, ginekologov, družinskih zdravnikov in zobozdravnikov, razpolagali pa bodo tudi z informacijami okrog delovanja ostalih klicnih centrov (tudi s številkama, ki nudita pomoč za podporo za uporabnike eZdravja ter pri elektronskem naročanju na zdravstvene storitve).

Po besedah Marinkove je bil klicni center vzpostavljen z namenom, da se prispeva k izboljšanju dostopnosti zdravstvenega sistema, ta pa naj bi tudi nekoliko razbremenil zdravstvene izvajalce pri odgovarjanju na nekatera vprašanja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po poročanju STA povedal, da klicni center ne bo omogočal ljudem, da bi naročili recept ali e-napotnico. Bo pa center prispeval k zbiranju podatkov o tem, kam so klicali in kdo se ne javlja na telefon. “Vse te informacije bomo na ministrstvu zbrali in jih posredovali vsem tistim, ki se po pričevanju prebivalcev na telefone ne oglašajo,” je napovedal in dodal, da številka 080 18 01 nikakor ne nadomešča številke za nujne primere 112.

Telekom Slovenije je eden izmed dveh prijavljenih ponudnikov za zagotavljanje klicnega centra, ki je bil izbran na račun najbolj ugodne ponudne. Za dva meseca delovanja bodo prejeli 38.900 evrov. Operaterji, ki bodo skrbeli za pokrivanje 40 telefonskih linij, pa so bili izobraženi s strani predstavnikov ministrstva za zdravje. Poudarjajo, da je bila odločitev o vzpostavitvi pilotnega klicnega centra sprejeta s strani delovne skupine za zdravstvo. Vzpostavitev enotnega državnega klicnega centra, ki bi deloval pod okriljem ZZZS, pa naj bi predstavljal končni cilj.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan (Foto: STA)

Telefonski center ni dovolj
Za komentar glede vzpostavitve nacionalnega klicnega centra za pomoč uporabnikom zdravstvenega sistema smo povprašali dr. Tino Bregant, ki je uvodoma spomnila, da je ta klicni center podoben eni od točk, ki so jih predlagali na seji Mestnega sveta Ljubljana za reševanje teh prvih komunikacijskih težav, ko ljudje ne dobijo svojega zdravnika in jih zanima, kjer bi ga lahko dobili. “S tega vidika je to praktično podobno. Je pa to eden od korakov. S temi telefonskimi klici smo dobili veliko izkušenj med covidom,” je spomnila. Takrat se je namreč tudi vzpostavilo telefonske centre, ki pa niso bili samo organizacijski, kot je ta, ampak tudi vsebinski, saj so svetovali tudi študentje medicine pod nadzorom izkušene infektologinje.

Dr. Tina Bregant (foto: Nova24TV)

“Zdi se mi to korak v pravo smer. Če bomo enkrat vsi imeli osebnega zdravnika, potem se bo lahko ta telefonski center, ki je organizacijski in nima povezave z vsebino, znatno zmanjšal, saj bo tudi potreba znatno manjša.” Je pa po njenih besedah zagotovo prav, da obstaja možnost telefonskega kontakta, da ni vse samo preko spleta in fizično. To je eden izmed komunikacijskih kanalov, ki pa bi ga bi bilo potrebno po mnenju Bregantove nadgraditi še z delom, kjer bi se umaknilo administrativno delo iz rok zdravstvenih delavcev. “To je še ena točka, ki smo jo predlagali na tisti seji MOL, ki pa je bolj vsebinska.”

Gašenje požara
“To točka, ki jo izvajajo in je zelo podobna enemu izmed naših predlogov, bi  bilo potrebno peljati vzporedno z vsebino,” je prepričana. Po besedah Bregantove bi se dalo optimizirati tudi  klicno točko za nujno pomoč 112, ki pa se jo še da optimizirati. “Mislim, da je to korak v pravo smer. Je pa to gašenje požara, če bi imeli dovolj zdravnikov, če bi organizacijsko to delovalo, pacientom ne bi bil potreben. Je pa v tem vmesnem času dobrodošel. Najhujše za ljudi je, da niti ne vedo, da so ostali brez osebnega zdravnika, potem nikogar ne prikličejo, ne morejo v zdravstveni dom. Skratka, to je najhuje, kar se ljudem lahko zgodi,” izpostavlja.

Foto: Vlada RS

Ne gre za nekaj novega
Ker se bo po besedah ministra zbiralo tudi informacije o tistih, ki se na telefone ne javljajo, smo Bregantovo povprašali, kaj meni glede tega. “Ta povratna informacija je zanimiva, ampak v prvi vrsti bi morali ambulantam omogočiti, da imajo telefone, kjer klice beležijo in kjer je omogočen povratni klic.” Zelo veliko ambulant po njenih besedah namreč sploh nima ustreznih telefonov. “Tu je velik problem infrastrukture hardwara, ki ga imajo zdravstveni domovi.” Ob tem pa je opomnila, da je potrebno tudi zavedanje, da samo gradnja zidov ni zadostna. Spomnila je na zadnjo novinarsko konferenco župana Ljubljane, ki je napovedal dodatno gradnjo. “V ZD Bežigrad, kjer so gradili prizidek, je bila velika večina tiste dograjene kvadrature namenjena mestni lekarni, sploh ne ambulantam. Mi potrebujemo prostore, ampak po drugi strani je veliko prostorov praznih, potrebovali bi reorganizacijo dela. Tudi v času prejšnje vlade sem opozarjala, da samo gradnja, samo zidovi niso dovolj. Potrebno je predvsem delo z ljudmi, kadrom. To je v resnici naša največja dragocenost. Nič nam ne pomaga, če bomo imeli nove zdravstvene domove, pa ne bomo imeli osebnih zdravnikov, ki bi tam delali,” ob tem poudarja.

Spomnimo. Opozicijski mestni svetniki v MOL so januarja predlagali 13 točk sklepov za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev v Ljubljani. Predlagali so vzpostavitev informacijskega telefonskega središča za osebe brez zdravnika, kjer bi reševali nemedicinske težave in zdravnike razbremenili administrativnega dela. Zavzeli so se za začetek postopkov za zamenjavo vodstva v ZD Ljubljana in ustanovitev informacijskega centra za razreševanje zdravstvenih težav, ki so administrativne narave (podaljševanje kronične terapije, e-bolniške in bolniški staleži). Opozorili so tudi na pomen izboljšanja strojne in programske opreme ter izvedbo programov za izboljšanje digitalne pismenosti tako zaposlenih v ZD Ljubljana kot tudi občanov.

Potrebno bi bilo bolj vzporedno delovanje
“Ne izumljajo nekaj novega, delajo tisto, kar smo bili mi prisiljeni izumiti med covidom. Ko smo opozicijski svetniki v MOL podali predlog, nas niso želeli poslušati, niso dovolili razprave, sedaj pa na koncu isto delajo. To je sicer pohvalno, ker so očitno ugotovili, da so naši predlogi dobri, očitno pa je bilo dobro tudi naše delo med covidom, ker je to praktično isto,” je izpostavila in dodala, da bi tukaj vseeno pričakovala, da bi ministrstvo za zdravje delovalo bolj vzporedno. “Dober je en korak, zaželeno pa je, da se pelje več korakov vzporedno, ker na ta način lahko bolj celostno zaobjameš. Mogoče potem ni potrebno, da je telefonski center tako velik, hkrati pa je potrebno začeti graditi telefonsko infrastrukturo, ker zmanjšuje potrebo po takšnem telefonskem centru. Nekaj ga je seveda potrebno imeti, a na ta način lahko prihraniš stroške, ne pa da nekaj predimenzioniraš. Če bi vzporedno začel reševati, bi bilo lahko oboje manjše, pa bi na dolgi rok bolje delovalo,” je prepričana.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki