Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se poteguje za drugi predsedniški mandat. Podpira ga 60 odstotkov republikanskih volivcev. Tako kot leta 2016 napoveduje spopad s prestolničnim močvirjem in demontažo globoke države. Pričakovati je vročo predsedniško kampanjo z mnogimi nizkimi udarci.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump načrtuje svojo veliko vrnitev, ko naj bi se po štiriletnem premoru vrnil v Ovalno pisarno Bele hiše in oddelal še drugi predsedniški mandat. To se je do sedaj v ameriški zgodovini zgodilo le enkrat. Predsedniku Groverju Clevelandu, ki je bil poražen leta 1888 v potegovanju za drugi mandat, je uspelo v revanši leta 1892. Trump očitno namerava po Clevelandovih stopinjah in je že napovedal svojo nominacijo za volitve 2024. Pravzaprav že kar nekaj časa vodi resno volilno kampanjo, ki jo še stopnjuje, in to poldrugo leto pred dejanskimi volitvami.
Med republikanci vodi z veliko razliko
To se pozna tudi v anketah. Trump namreč med republikanci, ki se potegujejo za strankarsko nominacijo, dosega 60-odstotno podporo, kar je okoli 40 odstotnih točk več kot njegov najbližji tekmec, guverner Floride De Santis. Vse druge republikanske kandidate pa ankete komajda zaznavajo. Ankete dobro kažejo Trumpu tudi v boju proti kateremukoli dejanskemu ali hipotetičnemu demokratskemu nasprotniku, na nacionalni ravni ima tesno vodstvo, prav tako tudi v vseh ključnih državah, katerih elektorski glasovi bi ga pripeljali v Belo hišo. Prednost je torej minimalna, tako rekoč v okvirih statistične napake, a prednost je vendarle. In te številke dajejo Trumpu upanje, da bo njegov načrt o vnovični osvojitvi Bele hiše uspel.
Eden najbolj uspešnih bojnih klicev, ki je Trumpu leta 2016 tudi prinesel zmago, je bila obljuba, da bo »izsušil močvirje«. Močvirje v tem primeru pomeni prestolnično elito, ki jo sestavlja birokracija globoke države, vrh obeh političnih strank, direktorji in lobisti velikih korporacij in interesnih združenj ter z njimi povezni veliki mediji. Gre za svet, ki živi v mehurčku prestolnice in je bolj ali manj neveden in predvsem nezainteresiran za vse, kar obstaja zunaj tega posvečenega kroga. Gre za svet, ki živi po svojih pravilih, kjer so javni besedni spopadi večinoma predstava za množice, pravi spopadi pa se odvijajo daleč od oči javnosti. Gre za politična mešetarjenja in poteze, s katerimi si akterji skušajo prigrabiti nov košček moči in denarja iz proračunskega kolača; kolača, ki je vsako leto bolj napihnjen in obsega vsote, ki so običajnemu državljanu nepredstavljive. Razumljivo je, da navadni volivci sovražijo to prestolnično močvirje, ki se navsezadnje napaja iz javnega denarja. Trumpov bojni klic je bil leta 2016 zato tako uspešen.
Prvo rundo je dobilo močvirje
Besede so eno, dejanja drugo in parole mnogokrat v realnosti potegnejo kratko. To se je zgodilo tudi Trumpu, ki v spopadu z močvirjem ni bil tako uspešen, kot so njegovi volivci upali, da bo. Ni si mogel privoščiti, da bi se spopadel z vsem močvirjem hkrati, zato je sklepal pogosto dokaj krhke kompromise z deli tega močvirja. Spopasti se je moral z mnogimi pravnimi, administrativnimi in političnimi ovirami, ki so jemale čas in energijo. Močvirje je ves ta čas vodilo tudi protiofenzivo, njihovo močno orožje so bili veliki mediji, ki so neprestano napadali Trumpa. Resda je žel nekaj manjših uspehov, a dejansko je bolj ali manj popraskal le kožo te prestolnične hidre, nikoli mu ni uspelo dejansko zarezati globoko v meso. A že to je bilo preveč za prestolnični establišment in Trumpa so se lotili z vsemi topovi. Uspelo jim je, Trumpa so spravili iz ovalne pisarne, namesto njega pa je v Belo hišo prišel Joe Biden, ki je del prestolničnega močvirja, saj je že skoraj pol stoletja v njegovem središču.
Trump se je po porazu umaknil ter si skušal zalizati rane in prizadeti ponos, a globoka država, washingtonsko močvirje, ga ni pustilo pri miru. Napadi medijev in globoke države se ne nehajo, očitno želijo Trumpa ne le politično onemogočiti, ampak preprosto uničiti za vse večne čase. Iz njega hočejo narediti opozorilni primer, kaj se zgodi tistemu, ki si drzne postaviti se po robu globoki državi.
Mogočna administrativna država
A zdi se, da se je močvirje nekoliko uštelo. Trump je namreč uvidel, da ga ne bodo pustili pri miru, in se odločil, da se bo še enkrat vrgel v spopad, saj praktično nima kaj izgubiti. Njegovi lojalisti so tako ali tako pripravljeni, da mu sledijo, poleg tega pa ne manjka ameriških volivcev, ki jim ni všeč, kako globoka država mrcvari Trumpa. Mnogim je morda Trump res antipatičen, a veliko manj, kot jim je antipatično prestolnično močvirje.
In to močvirje je veliko, nekateri ga imenujejo kar »administrativna država«, kar označuje aparat neizvoljenih birokratov v zveznih agencijah, ki pišejo zavezujoča pravila – nekatera v skladu z zakonom, druga brez njega, tretja pa tudi v nasprotju z njim.
Administrativna država s svojo zmožnostjo oblikovanja predpisov v bistvu uzurpira delitev oblasti med tremi vejami oblasti (sodno, zakonodajno in izvršilno) in ustvarja tako imenovano četrto vejo oblasti, ki je ustava ne predvideva. Skoraj 2 milijona uslužbencev zvezne vlade v zveznih agencijah sestavlja to administrativno državo, ki jo nekateri imenujejo tudi globoka država ali močvirje.
Trumpov načrt za odstranitev nikomur odgovornih državnih uslužbencev bi neizvoljenim birokratom v zvezni vladi preprečil samovoljno ustvarjanje predpisov brez odobritve zakonodajalca.
Izvzete ne bodo niti »svete krave« globoke države
»Uničili bomo globoko državo. Iz naše vlade bomo izgnali vojne hujskače. Izgnali bomo globaliste. Izgnali bomo komuniste, marksiste in fašiste. Odvrgli bomo bolni politični razred, ki sovraži našo državo,« obljublja Trump.
Čistka naj bi zajela tudi »svete krave«, kot so obveščevalne agencije, zunanje ministrstvo, Agencijo za varstvo okolja, davčno upravo in birokrate obrambnega ministrstva.
In kar govori šef, ponavljajo tudi njegovi podrejeni. Russell Vought, nekdanji direktor Urada za upravljanje in proračun v Trumpovi administraciji, ki zdaj vodi think tank Center za prenovo Amerike, je dejal, da njegova organizacija preučuje zakonske taktike za odpravo administrativne države s močjo predsedniških ukazov.
Nekdanji vodja osebja Bele hiše John McEntee pa meni, da so si obstoječi sistem izmislili liberalci, da bi Američanom vsilili liberalne politike. »Ni načina, da bi obstoječa struktura delovala konservativno. Ni dovolj, da se uredi osebje. Potrebna je popolna prenova sistema,« pravi McEntee.
Steven Cheung, tiskovni predstavnik Trumpove kampanje, pa je izjavil, da ima Trump za svoj drugi mandat »drzen in pregleden program, česar ni storil noben drug kandidat. Volivci bodo natančno vedeli, kako bo predsednik Trump spodbudil gospodarstvo, znižal inflacijo, zavaroval mejo, zaščitil skupnosti in enkrat za vselej izkoreninil globoko državo, ki deluje proti Američanom«.
Trump in njegov štab imata še poldrugo leto časa, da prepričata večino volivcev, a globoka država zagotovo ne bo sedela križem rok. Obeta se torej izredno vroča predsedniška kampanja 2024 z mnogimi nizkimi udarci.
Bogdan Sajovic