Štirje referendumi, za katere je Golobova vlada obljubljala, da bodo izboljšali kvaliteto življenja državljanov, so se izkazali za pogubne. Dobesedno. Njihovo izvajanje je bilo namenjeno izboljšavam, danes pa smo priča katastrofalnim posledicam v času največjih poplav, enoumju, ki sledi po prevzemu javne televizije, več birokracije na račun davkoplačevalcev zavoljo več ministrstev in uvajanje novih davkov, ki za zakon o dolgotrajni oskrbi v času Janševe vlade niso bili predvideni.
“Zmagali (močno) so referendum o vodi. Rezultat tako katastrofalne poplave zgodovinske vrednosti! Zmagali so referendum o RTV. Rezultat je neustavni prevzem nacionalne RTV. Zmagali so referendum o oskrbi starejših. Rezultat je v razpadanju celotnega sistema oskrbe z dodatnimi davki,” je zapisal uporabnik Twitterja. Po zmagovalnih štirih referendumih, za katere je Golobova vlada obljubljala, da bodo ljudem olajšali in izboljšali življenje, se danes dogaja nasprotno, sledilo je pravo opustošenje sistema.
Referendum o vodah krivec za agonijo
Glede na grozljivo situacijo, ki se trenutno odvija pred našimi očmi, je potrebno prvo spomniti na referendum o vodah. V času Janševe vlade je Ministrstvo za okolje pod vodstvom Andreja Vizjaka pripravilo novelo zakona o vodah, katerega temeljni namen je bil “zagotoviti večjo poplavno varnost, olajšati življenje vsem prebivalkam in prebivalcem, ki živijo na poplavno ogroženih območjih. Vsem tistim torej, katerih življenja in premoženje sta ob poplavah lahko ogrožena.” Če bi zakon dobil podporo, bi lahko zagotovili nujno potrebna dodatna sredstva za urejanje in vzdrževanje vodotokov. A so to preprečili nevladniki z Niko Kovač. Nasprotovali so urejanju vodotokov, češ da gre za boj za pitno vodo, zbrali so tudi podpise za referendum in zakon je padel, zmanjšala pa so se tudi sredstva za vzdrževanje vodotokov, danes pa se vlada hvali z borimi 1,1 milijonov pomoči, kar je manj kot 6 tisoč evrov na občino. Vlada se je pred kratkim odpovedala tudi evropskim sredstvom za protipoplavno zaščito.
Več birokracije
Nič dobrega pa ni sledilo z naslednjimi tremi referendumi, ki so sledili. Zmaga na omenjenih treh je pomenila dokončen razpad sistema, kar se vidi danes. Ob ustanovitvi ministrstev z zakonom o vladi so obenem pridobili večje število novih delovnih mest za lastne kadre. Med drugim je bil ustvarjen prostor za nove ministre, državne sekretarje, direktorje direktoratov, piarovce in svetovalce. Vse to, češ da bo vlada zaradi povečane birokracije bolj učinkovita. Več birokracije. Seveda ta birokracija davkoplačevalce stane dodatne milijone evrov, kar je logično, kljub temu da je vlada ves čas trdila, da to “ne bo stalo nič”.
Prevzem javnega medija
Prioritetni cilj Golobove vlade je bil že od vsega začetka prevzem javnega medija, saj je tako najlažje poskrbeti, da se o “vladi govori le najbolje”. Motila jih je peščica drugače mislečih zaposlenih, ki so bili zaslužni za pluralizem javnega medija, zato so na vsak način in z vsemi sredstvi krenili v boj za RTV Slovenija. S pomočjo “krivosodnega” sistema jim je to dokončno tudi uspelo, s čimer so postavili nevaren precendens tudi za naprej, saj očitno Golobova vlada spreminja zakone iz danes na jutri, ne glede na dvom o neustavnosti. V SDS so se na vse načine trudili. da RTV ostane pluralen, zakonu so nasprotovali, saj so menili, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce, ki so plačniki RTV-prispevka. Zakon po novem daje samo določenim skupinam pooblastilo neposrednega imenovanja. Z zakonom je prišlo do konca neodvisne in samostojne RTVS.
Več davkov
In nenazadnje je tukaj tudi izredno pomemben zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je za ljudi skoraj najbolj življenjsko pomemben, pa se je vlada tudi s tem poigrala. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac iz vrst Levice je po sprejetju novega zakona (ki je po mnenju številnih nedodelan in nedorečen) dejal, da je zakon dober, ker naj bi ta “krepil mrežo in dostopnost do javnih storitev za vse uporabnike in družine ne glede na njihovo materialno stanje ali druge okoliščine.” Finančni vložek uporabnika naj bi se po njegovo razbremenil, storitve pa naj bi bile na enak način na voljo povsod po Sloveniji. Poudaril je, da je pomembno, da se zakon v čim hitrejšem možnem času uveljavi.
Opozicija je bila nad zakonom ogorčena
“Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred slabima dvema letoma, dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 milijonov evrov. Od tega samo iz žepov upokojencev 70 milijonov evrov,” je bil ob tem kritičen poslanec Zvonko Černač iz SDS. Opozoril je tudi, da vladni zakon uvaja doplačilo za posamezne storitve v višini 10 oziroma 20 odstotkov, kar pa ni bilo vsebovano v zakonu, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade. Novi zakon pa spreminja tudi koncept izvajanja, kot vstopno točko določa center za socialno delo, kar pomeni dodatne zaposlitve, dodatno birokratizacijo in dodatne stroške. Izpostavil pa je tudi, da novi zakon v primerjavi z veljavnim tudi zmanjšuje nabor izvajalcev storitve dolgotrajne oskrbe. “Novi zakon je torej slabši od veljavnega, upravičenci pa bodo za enake storitve plačevali bistveno več.”
Štirje sprejeti referendumi so se izkazali za štiri apokaliptične jezdece, prinesli so popolno opustošenje sistema.
Ana Horvat.