Bilo je januarja 2016, ko je poslanec SDS Franc Breznik na takratnega ministra za finance Dušana Mramorja naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi v zvezi z dokapitalizacijo in prodajo družbe Adria Airways skladu 4K Invest. Pod odgovor SDH, ki je bil poln hvale sklada, sta bila podpisana člana uprave Marko Jazbec (predsednik) in Anja Strojin Štampar. Izostal je podpis tretje članice uprave Nade Drobne Popovič, ki se po neuradnih informacijah pod prodajo ni želela podpisati.
Danes nadaljujejo zgodbo o Adrii Airways. V prvem delu smo opisali reševanje slovenske letalske družbe po osamosvojitvi. Takrat je bila Adria Airways zrela za stečaj, saj jo je prekomerno zadolžil tedanji rdeči direktor Janez Kocijančič, a se je družba rešila z davkoplačevalskim denarjem. Preskočili bomo četrt stoletja in si ogledali bridek konec družbe, v kateri so ves čas roko nad njo držali dediči komunističnega režima.
Leta 2004 je zadnji predsednik komunistične partije Milan Kučan ustanovil Forum 21, ki je v Slovenijo lansiral tezo o nacionalnem interesu. Člana sta bila tudi Janez Kocijančič in Stojan Petrič, šef Kolektorja. Slednji je kmalu zatem navezal stike z Martinom Vorderwülbeckom, človekom, ki nekako od preloma tisočletja poceni kupuje podjetja v težavah.
Kot je poročal portal Siol, je njegova poslovna pot je tesno prepletena s Petrom Löwom, saj je Vorderwülbeck vodil Löwovo družbo Arques Industries, ki se je specializirala za prestrukturiranje podjetij in prevzemala tudi nekatera velika industrijska podjetja v Nemčiji. A glavni pleni teh predatorskih družb, ki so serijsko kupovala podjetja, ki bi bila sicer zrela za stečaj, so bili v nekdanjih socialističnih državah (čeprav so prevzemali tudi podjetja v Nemčiji in Švici), kjer naj bi se povezali z nekdanjimi komunističnimi nosilci oblasti.
Peter Low. (Slika: Wikipedia)
Leta 2008 je Stojan Petrič, eden največjih slovenskih tajkunov in lastnik časnika Delo, v Stuttgartu kupil tovarno sanitetne tehnike Missel. Koliko je zanjo plačal, Kolektor ni nikoli razkril, a Petrič se je o poslu se je pogajal ravno z Vorderwülbeckejem, ki je kmalu zatem zapustil položaj glavnega izvršnega direktorja in z Löwom ustanovil sklad BluO. Tudi Vorderwülbeck in z Löw sta se kmalu razšla. Vorderwülbecke pa je leta 2014 ustanovil sklad 4K Invest. Kaj se je dogajalo, ni znano, a poznavalci sumijo, da je Vorderwülbeck ohranil stike s “prijatelji” iz Slovenije (beri: Forum 21), ki so mu svetovali, katero podjetje je primerno za nakup, in sicer, da se ga izčrpa in potem pošlje v stečaj. Tako so prišli do Adrie Airways, ki je bila po osamosvojitvi ves čas v težavah.
No, v odgovoru SDH, pod katerega sta bila podpisana Strojin Štamparjeva in Jazbec, ne pa tudi Drobne Popovičeva, sklada 4K Invest, ki do takrat ni imel nobenih izkušenj z letalsko industrijo, ki je ena najbolj specifičnih, kar niso mogli prehvaliti. Medtem pa se je zgodilo: SDH in DUTB sta januarja 2016 podpisala pogodbo o prodaji 91,58 odstotka Adrie Airways nemški družbi 4K Invest, ki vključuje 4,1 milijona evrov visoko dokapitalizacijo (od česar država vplača 3,1 milijona) in 100 tisoč evrov kupnine. Zanimivo je, da sta uprava in nadzorni svet Adrie Airways v sklicu skupščine predlagala dokapitalizacijo v višini največ 8 milijonov evrov, vendar so delničarji izglasovali predlog, ki ga je predložil SDH.
Zakaj in na katere račune v tujini so v naslednjih mesecih romali na desetine milijonov evrov, pa v nadaljevanju.
Demokracija