Ivo Vajgl se očitno dolgočasi, odkar ga ni več v visoki politiki, zato se je odločil, da bo kandidiral za predsednika republike. Kdo je ta na novo izumljeni liberalec, ki je v komunistični diktaturi zasedel veliko pomembnih položajev?
Ivo Vajgl je mož številnih obrazov. Komunistični aparatčih, evropski psevdo-liberalec. Politkolesarski anarhist na petkovih protestih. Golobičev operativec. Sorosov plačanec. Zunanjepolitični predstavnik globokodržavne politične kontinuitete. Kaj je Vajgl v resnici iz za koga se le izdaja? Poglejmo.
Ivo Vajgl je biokemik, ki je že od študentskih let, takrat ko so novinarji imeli še neposredno telefonsko linijo s CK ZK – koketiral z novinarstvom. Bil je urednik študentskih časopisov Katedra in Tribuna. Diplomatsko kariero je začel kot generalni konzul SFRJ v Clevelandu, nato pa je bil slovenski veleposlanik na Švedskem ter vseh nordijskih in baltskih državah, v Avstriji, kjer je bil tudi vodja slovenske misije OVSE na Dunaju, nazadnje pa je bil veleposlanik v Nemčiji.
Od komunista do liberalca
Znano je, da so lahko na pomembne položaje v komunistični diktaturi prišli izključno krvavi revoluciji zvesti kadri. V času SFRJ je bil položaj generalnega konzula v ZDA ena najbolj prestižnih funkcij, ki jo je aparatčik lahko bil deležen – ponavadi za pretekle zasluge in zvesto in zavzeto partijsko delo. Kot mnogi družbeno-politični delavci zavezani načelom marksizma in leninizma, pa je tudi Ivo po osamosvojitvi doživel liberalno razsvetljenje. Leta 2004 je bil izvoljen za zunanjega ministra v vladi Toneta Ropa, nato je bil svetovalec za zunanje zadeve predsednika države Janeza Drnovška do konca njegovega mandata. Trikrat je bil izvoljen za poslanca, najprej leta 2008 v državni zbor na listi uradno liberalne stranke Zares (ki je bila v resnici le orodje operativca globoke države Gregorja Golobiča), nato pa še dvakrat v Evropski parlament, 2009 na listi Zares in 2014 DeSUS-a. V EU je deloval v liberalni parlamentarni skupini ALDE, bil pa je član Evropske Demokratske Stranke. Prvič je bil v Evropski parlament izvoljen junija 2009 na listi stranke Zares, za drugi mandat funkcije evropskega poslanca pa je bil 2014 izvoljen na listi stranke DeSUS.
Sorosov plačanec
Še v času njegove aktivne kariere se je izvedelo, da je Vajgl skupaj s Tanjo Fajon eden od plačancev zloglasnega ameriškega špekulativnega milijarderja Georgea Sorosa – človeka, ki ga mnogi opisujejo kot personizacijo supranacionalnega sistemskega kriminala, ki se zajeda v ustroj suverenih držav in jih s KGB-jevimi metodami želi načeti od znotraj – LGBTQ, BLM in druge skrajno leve ideologije, ki so ZDA povsem kulturno uničile so delo njegovih think-tankov, prav tako so njegove milijarde aktivno sponzorirale mediteransko tihotapljenje migrantov iz Severne Afrike v EU.
Open Society, ena izmed številnih Sorosovih fundacij, je že pred časom izdelala seznam zanesljivih partnerjev v Evropskem parlamentu, ki so za ustrezno finančno korist pripravljeni uresničevati levičarske multikulti politične ideje. Na seznamu, ki smo ga uspeli pridobiti tudi na Novi24TV, se nepresenetljivo večkrat pojavita imeni Iva Vajgla in Tanje Fajon. Iz njunih zadolžitev je lepo razvidno, da sta bila zadolžena predvsem v subverzijo makedonskih desnih strank – ravno zaradi Sorosove želje po destabiliziranju te nekdanje jugoslovanske republike. S svojim vplivom sta se aktivno trudila, da Soros v Makedoniji na oblasti trajno zabetonira multi-kulti woke socialista – koruptivnega Zorana Zaeva, skupaj z albanskimi koalicijskimi partnerji.
Redni udeleženec petkovih protestov
Kot novorojeni liberalec se Vajgl hvali z rednim udeleževanjem petkovih protestov. Temno senco na ugled Slovenije v demokratični Evropi pa po njegovem mnenju v zadnjem času meče “manipuliranje z mediji in okupacija ter nasilje nad javno Radiotelevizijo Slovenije”. To, da je trdo rdeča trobenta, ki je bila del ustroja komunistične avtokracije in njej zasedala pomembne položaje, v letih 2020-2022 skupaj z anarhisti in kovidioti protestirala proti demokratično izvoljeni vladi pove veliko o protestih samih, kot o Vajglu. Protesti so bili seveda politično skrbno organizirano podpihovanje nezadovoljstva med ljudstvom. Da se je Vajgl udeležil protestov je indikator izključno tega, da je sposoben v imenu političnega boja iti tudi skozi trupla umrlih za koronavirusom. Vajgla so ravno v času, ko so zaradi umetno ustvarjene afere maske in respiratorji izbruhnili prvi veliki protesti v Ljubljani videli na kavi s predzadnjim predsednikom Centralnega komiteja Zveze komunistov Milanom Kučanom. Nobenega dvoma ni, da je sredi koronakrize sistemsko sodeloval v podpihovanju ljudskega nezadovoljstva z ukrepi, ki so bili namenjeni boju proti koronavirusni bolezni.
Da pa napada to, da se zakon o RTV Sloveniji izvršuje tako kot ga je zakonodajalec predvidel (periodično izmenjevanje programskih svetnikov v skladu z menjavami oblasti in političnih sil) pa je jasno, da zanj pomeni “okupacija in nasilje nad javno Radiotelevizijo”, saj je iz časov, ko so novinarji za nasvete klicali eno samo dovoljeno stranko v državi (njegovo).
V svet plasiral laži
Iz tega vidika tudi ni čudno, da se je še sam pohvalil, kako je skrbno plasirane polresnice pošiljal v EU – specifično socialistični liberalki njegovega kova Sophie in’t Velt.
#Vajgl ne skriva, da že več kot deset let škoduje Sloveniji v tujini.#Gnoj pic.twitter.com/y20qoXoqGv
— Davorin Kopše (@DKopse) July 15, 2021
Vajgla ni strah priznati, da je sabotiral državo z lažmi, ker ve, kdo je njegova klientela – trdi socialisti, ki ne izbirajo sredstev. Če je za padec desne vlade treba v tujini sramotiti Slovenijo z neresnicami je to politično upravičena žrtev. Zaradi takšnih kot je on so poslanci odbora LIBE pod vodstvom Sophie in ‘t Velt na odborih govorili neumnosti, kot je ta, da je Nova24 na medijskem razpisu dobila 120.000 evrov in da je novinarje RTV Slovenije strah za službe in da si nihče od njih več ne upa spregovoriti o pritiskih na njih?!
Vajgl je drugi Türk
Jasno je kdo je Ivo Vajgl. Drugi Danilo Türk, ki bi – če bi bil izvoljen – ljudi delil na prvo in drugorazredne in še poglabljal razkol med ljudmi. Politični agitator, ki v sodobnem svetu spada na smetišče zgodovine. Žalostno je kako so lahko Višegrajske in Baltske dežele lahko tako uspešno počistile z liberalno reinkarniranimi bolševiki, pri nas pa so del političnega mainstreama. Dokler si na volitvah za predsednika sploh upajo nastopati politiki tipa Kos, Vajgl in Musar, bo to znak, da lustracija še ni končana.
Andrej Žitnik