Ker v Jenullovem Glasu ljudstva zdravnike označujejo kot dvoživke, ki jim gre v prvi vrsti za denar, ne pa dobrobit pacientov, to sporočilo pa se vneto ponavlja v javnosti s pomočjo osrednjih medijev, so Mladi zdravniki v luči omenjenih navedb opozorili, koliko ljudi bi lahko imelo osebnega zdravnika, če se na desetine milijonov ne bi stekalo na transakcijske račune nevladnih organizacij.
Po opozorilni stavki v prejšnjem tednu smo se z začetkom tedna soočili s stavko zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Vlada, ki za določene stvari zlahka najde denar (za nekajmilijonski nakup računalnikov in stavbe ter za financiranje projektov nevladnikov) meni, da je stavka povsem nepotrebna. V Fidesu so v zvezi s stavko povedali, da si je v resnici ne želijo in da gre za skrajni ukrep. “Menimo, da je za stavko odgovorna vlada, ker ni uresničila svojih podpisanih in potrjenih zavez,” je po poročanju STA izpostavila Ana Lina Vodušek. Kot pravi, gre pri pogajanjih za sprenevedanje v škodo bolnikov, predlog vlade pa, da ne vodi v vzpostavitev zdravstvenega sistema za vse.
V zvezi z razlogi za stavko in o stanju v zdravstvu smo govorili z zdravnico, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje dr. Tino Bregant. Kot je povedala uvodoma, s sedanjo vlado preprosto nimajo sogovornika in zdravnikom je res žal, da je prišlo do stavke. “Mi vemo, da nihče k nam ne pride, ker mu je to fino, zato bomo navkljub stavki delali tiste nujne stvari, tiste s posledicami za zdravje, in tudi kurativne storitve za otroke, mladostnike.” Poudarila je, da se zavedajo, da ljudje prek davkov za zdravstvo plačujejo res veliko. Z zdravstvenim zavarovanjem v letošnjem letu, ko je že prepojeno dopolnilno zavarovanje, in z dodatki iz proračuna bo šlo namreč za zdravstvo okoli 5 milijard letno. “Od tega bo šlo za plače zdravnikov z vsemi dežurstvi in vsemi dodatki okoli 450 milijonov letno. Ko zdravniki pogledamo, koliko je ta vlada namenila različnim nevladnim organizacijam, je povsem jasno, da se jim zdijo nevladniki pomembnejši od zdravnikov,” kar je po besedah Bregantove zelo boleče.
Podpis in zaveza trenutno vladajočih očitno ni vredna nič
“To je zelo boleče, mislim, da bi se morali tudi bolniki oziroma državljani vprašati, ali se strinjajo s tem, da daje vlada več za nevladnike kot za zdravnike, in kaj je pravzaprav prioriteta te vlade. Zato tudi mene osebno in verjetno še koga drugega niti ne čudi oziroma je celo simptomatsko, da vlada pogovore z nami ignorira in celo lastnih podpisanih zavez ne izpolnjuje.” Kot je zatrdila, podpis in zaveza trenutno vladajočih očitno ni vredna nič. Spomnila je, da so vladajoče v zvezi z “ukinitvijo” dopolnilnega zavarovanja opozarjali, da bo šlo samo za še en novi prispevek, in tudi na prihranke pri enotnem naročanju, kar je bila sicer ena prvih stvari, ki jih je ta vlada ukinila. “Ko pa še beremo, koliko sredstev se prelije v nevladne organizacije, potem je povsem jasno, da prioriteta te vlade ni v zdravstveni oskrbi državljanov, ampak so prioritete nekje drugje.”
Veliko kadra uhaja
Poudarja, da trenutno iz zdravstva uhajajo vsi, od sester na najbolj zahtevnih delovnih mestih do fizioterapevtov, zdravnikov. Vsak tako odhaja tja, kamor lahko. “Sestre velikokrat žal v trgovske centre, fizioterapevti v privatne ustanove, zdravniki v tujino ali privatne ustanove. Nekateri poklici so bolj samostojni in ne potrebujejo toliko podpore s strani drugega osebja ali tehnologije, in tisti odidejo prvi,” je povedala in dodala, da tukaj jeza ljudi, ko gre nekdo s trebuhom za kruhom, dejansko ne pomaga, sploh odkar so Feničani izumili denar in vemo, da se storitve plačajo. “Glede na sedanjo situacijo v Sloveniji je moj občutek, da gre marsikateri Slovenec s trebuhom za kruhom.”
“Glede nesorazmerij in teh naših po eni strani velikokrat izpostavljenih sila visokih plač moram reči, da tudi sama, ko gledam tiste sezname, se velikokrat pravzaprav poleg nemoči pogosto zalotim, da me jezi, ko vidim ta nesorazmerja med različnimi poklici in celo med nami, ki imamo isto izobrazbo, in so posledica neurejenega sistema”, je povedala v nadaljevanju in dodala, da bi si zdravniki želeli, da se ta sistem uredi. Kot pravi, se strinja, ko pogleda sezname najboljše plačanih, da so nekatere plače zdravnikov res visoke. Pravi, da zelo pogosto glede na zneske ugotovimo, da so na teh seznamih razni direktorji živalskega vrta, lutkovnega gledališča, kakšne komunale (kar se tiče elektro podjetja, ta so čisto ena svoja kategorija), kar vodi do spoznanja, da javni sektor pravzaprav nima urejenega plačnega sistema oziroma da so neke izjeme. “Če se vrnem k zdravnikom in zdravniškim plačam, se strinjam, da je treba pogledati, če nekdo glede na nekatere zneske, ki so res visoki, in so takšni iz meseca v mesec, in da nekdo dela po 100 nadur mesečno oziroma da vsak dan dela po 16 ur iz meseca v mesec”. Za takega posameznika je namreč nevarno, da se bo izčrpal, kar pa je nevarno tudi za bolnika.
Osnovne plače zdravnikov so nizke
Ni po njenih besedah tudi v redu, če je nekdo razpisan na tri delavna mesta hkrati ali če ima kdo imaginarne dodatke. “Želela bi si, da bi se tukaj to objektivno pogledalo, hkrati pa izpostavljam dejstvo, ki ga nihče ne izpostavlja, da so namreč osnovne plače zdravnikov nizke.” Po njenem bi bilo prav, da bi se te osnovne plače povišale oziroma da bi bilo to razmerje takšno kot v tujini, in to je, da je osnovna povprečna plača zdravnika 2- do 4-kratnik povprečne plače v državi. “V zadnjih letih je naša zdravniška plača izgubljala glede na povprečno in tudi minimalno plačo, ki se je višala. V zadnjem letu naša osnovna plača niti ni bila usklajena z inflacijo,” je izpostavila in dodala, da si želi, da zdravstvo ne bi bilo izenačeno z delavci v javni upravi in da bi se uredilo nesorazmerja za vse iz zdravstva, ne samo za zdravnike, ampak tudi medicinske sestre, zdravstvene delavce in sodelavce, kot so fizioterapevtke. Marsikatera fizioterapevtka ima namreč nižjo plačo kot medicinska sestra. “Ali si zdravniki res želimo preveč, če si želimo meritokratskega plačila, torej da smo plačani po znanju, veščinah, izkušnjah, opravljenih urah in rezultatih dela ter odgovornosti? Na to naj odgovorijo državljanke in državljani.”
Zakaj se posluša nekoga, ki je po svoji profesiji režiser in ki posname video, kjer se preoblači v zdravnika?
V Glasu ljudstva zdravništvo obtožujejo, da so interes zdravnikov le plače, ne pa dobrobit pacientov, med drugim pa so posneli tudi videoposnetek, kjer se norčujejo iz zdravnikov. V zvezi s tem je Bregantova pojasnila, da največ pove o tem Glasu ljudstva udeležba na zadnjem protestu pred Prešernovim spomenikom, kjer je bilo nekje 200 podpornikov, kar je zelo malo. “Kar se tiče teh izjav, ki jih dajejo, vsakdo ima pravico do izražanja svojega mnenja, žal mi pa je, da se njihovo mnenje sliši v medijih bolj, kot se sliši mnenja tudi številnih ljudi oziroma ljudi, ki nekaj vedo o zdravstvenem sistemu.” Meni, da se dela škoda, ker to ustvarja neko nesorazmerje. “Zakaj se posluša nekoga, ki je po svoji profesiji režiser in posname video, kjer se preoblači v zdravnika, tega pravzaprav ne razumem. Ker biti zdravnik ni neka maškarada, ampak gre za resen poklic z vso svojo odgovornostjo, znanjem in veščinami. Ja, to je boleče, po drugi strani pa, če bodo ljudje to nagrajevali, kupovali te njihove zgodbe, se zna zgoditi, da bo dejansko javni zdravstveni sistem propadel,” je opozorila in dodala, da se to dejansko dogaja. Ljudje so namreč izčrpani.
“Tudi to pomanjkanje dialoga s tistimi, ki delamo v ambulanti, s tistimi, ki o stvareh nekaj ve, je po eni strani boleče, po drugi strani pa skorajda neverjetno. Zakaj to počnejo, ne vem, je pravzaprav vprašanje zanje, ali res toliko malo vedo o zdravstvu ali pa to počnejo namerno, da se javni zdravstveni sistem uniči, ker pravzaprav smo zelo na tem,” je poudarila in dodala, da bi sama sprejela določene ideje od kogar koli z ulice, če bi bile utemeljene in bi se izkazale za resnične. Tako pa po več kot letu in pol od te vlade uresničujejo vse tiste napovedi, ki so jih že različni strokovnjaki dejali v svojih izjavah. Žal teh izjav po njenih besedah ni bilo mogoče slišati v javnem mediju.
Sprejemajo vse slabše zakonske predloge
“Če že samo pogledamo prepojitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, smo o tem opozarjali, pisali, kaj se bo zgodilo, sedaj ko se je zgodilo točno to, kar smo napovedali, se zdi, kakor da so oni v dobri veri naredili nekaj, na kar smo drugi opozarjali, da se bo zgodilo, in kar je slabo za paciente,” je povedala in dodala, da je to povsem njihova odgovornost. Ne morejo namreč reči, da so neke odločitve sprejeli v dobri veri, ker so bila tudi napisana opozorila, kaj se bo zgodilo. “Če gre tukaj za namensko uničevanje javnega zdravstva, potem je to resna težava. Tudi za volivce, nenazadnje ima ta vlada, Gibanje Svoboda, ta koalicija, veliko večino.” Glede na številčnost bi bili po njenih besedah zmožni sprejemati temeljne zakone, ki bi omogočili zdravstveno reformo. “Tako pa ne, da od tega nič ne vidimo, ampak dejansko sprejemajo takšne zakonske predloge, od katerih je vsak naslednji slabši in nas pehajo ne samo v finančno, energetsko revščino, ampak tudi v slabše zdravstveno stanje vseh naših prebivalcev.”
Bregantova pravi, da ji je zaradi vsega skupaj hudo, ker v zdravstvu delajo pridni, delovni ljudje, požrtvovalni, ampak tudi oni se enkrat utrudijo. “Če želimo imeti meritokratsko nagrajevanje in je to predstavljeno v medijih kot pogoltnost, če si želimo biti plačani glede na znanje, veščine, izkušnje, odgovornost, rezultate dela in opravljeno delo, in če nekdo reče, da je to pogoltnost, potem ne vem, kaj naj na to rečem. Vedno sem si predstavljala, da si plačan za tisto, kar znaš in delaš, in če opraviš boljšo storitev, da si plačan bolje. A očitno ta vlada ne razmišlja tako oziroma razmišlja drugače, meni osebno zelo tuje.”
Zvišanje glavarinskega količnika je način, kako izgnati iz nekega poklica še tiste zadnje, ki v njem vztrajajo
V zvezi nedavnim predlogom Glasu ljudstva, da bi se za 10 odstotkov zvišal glavarinski količnik, torej prag, nad katerim se odklanja nove paciente, je povedala: “Že če pogledamo te visoke plače zdravnikov, od katerih so nekatere izjemno visoke zaradi strašno velikega števila nadur, je to dejansko kot pri voznikih, prevoznikih, ki morajo po določenem prevoženem število kilometrov postanek, tudi če se mi izjemno mudi v službo, pa če bom dirkala 200 po avtocesti, bom ogrožala sebe in vse druge, to ni prav.” Ta dvig glavarinskih količnikov po njenih besedah pomeni, da tisti, ki že delajo, bodo morali delati še malo bolj, in da še tisti poslednji Mohikanci, ki ostajajo še bolj obremenjeni. “To je pravzaprav način, kako izgnati iz nekega poklica še tiste zadnje, ki v njem vztrajajo. Ne zdi se mi pametno, najbolj me to spominja na zgodbo o oslu, ki ga je njegov lastnik prenehal hraniti, ravno ko se je osel navadil, da nič ne je, je pa poginil.”
Kar ljudje izvolijo, imajo po njenih besedah možnost tudi odnesti iz vladavine. “Tudi sama bi si želela, da ne bi vladala ulica, ampak da bi znali, zmogli prisluhniti in biti bolj državotvorni. A v zadnjem času tega sodelovanja ne vidimo, in kar se tiče zdravniške stavke, je ta posledica odsotnosti dialoga in podpisanih zavez, ki jih ta vlada ni uresničila,” je zaključila in dodala, da se ji zdi resnično neverjetno, da zavezo podpišeš in je ne izpolniš oziroma se kar nehaš pogovarjati, ignoriraš, kot da ničesar ni bilo. “Tukaj mislim, da jih moramo državljani klicati na odgovornost, kaj so podpisali, zakaj so, moramo voditi dialog. Zdravniki smo pripravljeni na vodenje dialoga, a dialog ni samo naš, saj moramo zanj imeti kredibilnega sogovornika na drugi strani.”
Ž. N.