Slovenija je 1. januarja uradno začela mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki traja do 31. decembra 2025. Da gre za izjemno odgovorno nalogo v enem najbolj svetovno pomembnih organov, meni mednarodni pravnik dr. Ernest Petrič, ki upa, da bo Slovenija “zrela in dorasla tej nalogi“. Mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik se strinja, da je perečih tem za razpravo kar nekaj, da pa bi to lahko opravila manjša skupina ljudi in ne kar 30-članska ekipa.
“Smo ena od tistih petnajstih držav, ki bodo razpravljale o teh krizah, ki bodo sprejemale odgovornost, sprejemale tudi odločitve, kar je seveda pomembna funkcija za vsako državo, sploh tako, kot je naša, ki nima druge moči, kot moč argumentov,” meni profesor mednarodnega prava Ernest Petrič, ki je bil stalni predstavnik Slovenije v Združenih narodih, v času članstva v Varnostnem svetu pa državni sekretar na zunanjem ministrstvu.
Prioritetne teme Slovenije bodo po besedah vodje misije Samuela Žbogarja evropske teme od Ukrajine do Balkana, Armenije in Cipra ter seveda Bližnji vzhod posebej z vidika človekovih pravic v Gazi. Da se bo Slovenija posvečala tudi afriškim državam, je bila obljuba kampanje. Petrič trdi, da bodo prioritete odvisne od zunanjega dogajanja. “Varnostni svet ZN se prvenstveno ukvarja z mednarodnimi kršitvami miru in konflikti, kar pomeni, da na nek način zunanji dogodki dirigirajo tempo in teme Varnostnega sveta. To je organ, ki stremi k vzpostavljanju svetovnega miru in se ukvarja pretežno s problemi, ki ogrožajo svetovni mir,” je dejal Petrič in ob tem izpostavil vojno v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu.
Pogačnik: Na sporedu je kar nekaj perečih tem
Da je kar nekaj vprašanj, o katerih bi morala Slovenija kot članica VS razpravljati, meni mednarodni pravnik Miha Pogačnik. “Poleg skoraj dve leti trajajoče agresije Rusije na Ukrajino so pomembna vprašanja še preprečevanje mednarodnega terorizma radikalnega islama, ki ga zlasti v Izraelu izvaja teroristična organizacija Hamas, jemenske paradržavno-teroristične enote v Rdečem morju, pa tudi drugod po svetu. Tu je še nevarna tenzija v Južni Ameriki med Venezuelo in Gvajano, ki izhaja iz nekaterih, po mojem povsem protipravnih venezuelskih ozemeljskih zahtevkov, povezanih z zalogami nafte. Tu je tudi vseskozi občutljivi Balkan, kjer lahko situacija tako rekoč v hipu zakuha v Republiki Srbski, Srbiji in na Kosovu. Čeprav se situacije zdijo zgodovinsko in politično različne, so nedemokratični sponzorji isti s poudarkom na Ruski federaciji in Iranu. Zaskrbljen sem, da od MFEA v zvezi s temi resnimi problemi slišimo precej vodéne izjave, opremljene s cenenimi floskulami,” trdi Pogačnik.
Mednarodne krize dirigirajo teme razprav
Petrič meni, da se je treba spraševati, katere teme bi morale biti v korist Slovenije najbolj izpostavljene, kajti zunanji dogodki in mednarodne krize so tiste, ki dirigirajo, o čem se bo razpravljalo. Slovenija se bo ukvarjala z vsemi aktualnimi temami, kot jih bo diktiral tok mednarodnih dogajanj, kar je velika odgovornost.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je po poročanju STA ob nastopu mandata med drugim zagotovila, da je ekipa v New Yorku, ki jo bo sestavljalo okoli 30 ljudi, dobro pripravljena in visoko motivirana, a Petrič resnično upa, da bodo nalogi “dorasli”. Meni, da je med njimi zagotovo nekdo dovolj kompetenten, pri čemer je izpostavil Žbogarja, ki je bil v delovni skupini že v prvem vodenju Varnostnega sveta leta 2000.
Delovno skupino v Ljubljani je vodil prav Petrič, “sijajno je delovala naša misija pri OZN, vodil jo je Danilo Türk, odlično smo sodelovali, ko pa je bilo konec tistega mandata, smo dobivali številne čestitke. Ne smemo pozabiti, takrat je bila Slovenija po devetih letih svojega obstoja že nestalna članica Varnostnega sveta, ne poznam nobenega podobnega primera”, je dejal Petrič, ki je dodal, da je Slovenija od takrat naprej čvrsto stala na mednarodnem parketu.
30 ljudi je preveč, par ljudi bi bilo dovolj
“Kar zadeva ekipiranje Slovenije za Varnostni svet OZN, ima MFEA dovolj kadra, ki vseskozi večplastno prek referentov, diplomatskih predstavništev in stalnih misij pri OZN, Natu in OVSE pokriva varnostno tematiko, nekateri imajo tudi konkretne izkušnje, tako da je ekipiranje z morebitnimi novimi silami in obrazi povsem nepotrebno in ga lahko razumemo kot darilo politično všečnim in verjetno problematike neveščim posameznikom, ki ga bodo tako kot vedno plačali slovenski državljani. Ne glede na reference pa je številka 30 izrazito prevelika, saj bi samo predstavljanje v Varnostnem svetu z že oblikovanimi stališči lahko pokrilo par ljudi,” je prepričan Pogačnik.
Na stališča bo zagotovo vplivalo članstvo v EU in Natu
“Gre za vprašanje, kako bo Varnostni svet sploh deloval, danes smo v drugačnem položaju, kot takrat, ko smo bili prvič. Takrat nismo bili ne članica EU in ne Nata, zato so bile takrat tako Ruska federacija kot ZDA zelo zainteresirani, komu bomo dali našo podporo z glasovanjem v Varnostnem svetu,” se spominja Petrič, ki meni, da bodo verjetno tokrat zaradi skupne zunanje politike odločitve Slovenije morale biti skladne z evropsko politiko in navsezadnje tudi s politiko Nata. Kljub temu upa, da bo Slovenija tudi tokrat delovala “zrelo in doraslo tej funkciji” in da bo zagovarjala svoja lastna stališča in “razmišljala s svojo glavo”. Zaradi tega bo teža Slovenije tudi znotraj Evropske unije pri snovanju skupnih stališč večja.
Tanja Brkić