S političnim analitikom in profesorjem dr. Matevžem Tomšičem smo spregovorili o Golobovi zadnji aferi “Karigador”, novi blamaži za vodstvo RTV in o konstruktu Trenta. Tomšič opozarja, da so v preteklosti politiki odstopali že za veliko manjše napake, glede Trente pa: “Gre za eklatanten primer politične instrumentalizacije sodstva.”
Začnimo z afero “Karigador”, poimenovano po manjšem hrvaškem mestecu, kjer je Golob z žensko družbo brezplačno počitnikoval v namestitvah poslovneža Tomaža Subotiča. Tega je prej in kasneje imenoval v dva sveta zdravstvenih ustanov. V svet Splošne bolnišnice Celje in Psihiatrične klinike Ljubljana. Golob javno ne pojasnjuje svojega počitnikovanja, zato pa to počnejo njegovi pribočniki. Vas njihovi argumenti prepričajo?
Zadeva sicer zveni nekoliko banalno. Tudi Goloba branijo v tem smislu, češ kaj pa je to kaj takega, saj naj bi zgolj prespal pri svojem prijatelju. A tukaj je situacija vendarle drugačna, predsednik vlade je prostore uporabljal kot počitniško storitev. Prav tako ni prespal v prostorih kar neke osebe, temveč osebe, ki je nato dobila nekaj v zameno. Vlada je to osebo nato imenovala v določene organe, kjer je imel vpliv. Med njegovim brezplačnim bivanjem v neki vili in koristmi dotičnega poslovneža bi lahko obstajala povezava.
V preteklosti so se visoki predstavniki oblasti poslovili za precej manj. Spomnimo se denimo nekdanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, ki je odstopila zaradi “par rezin pršuta”, ki ga je ravno dobila zastonj v neki hotelski namestitvi. Šlo je torej za precej manjše zneske. Če namreč preračunamo, koliko stane najem take vile, v kateri je bival Golob z družbo, vidimo, da gre za bistveno večje zneske.
Sploh ta politika, ki je bila prej v opoziciji in je zdaj na oblasti, je bila ravno v primeru Pivčeve zelo glasna v svojih obtožbah, češ da gre za korupcijo, sedaj pa branijo precej bolj očitne zadeve. Pri Pivčevi namreč ni kazalo, da bi dobila kakršno koli korist v zameno, v tem primeru pa obstaja jasna povezava. V tem se kaže dvoličnost vladajoče koalicije.
Tako Levica kot SD sta tedaj pozivala Pivčevo k odstopu. Zakaj danes tega ne počneta? Še posebej v SD bi lahko imel veliko razlogov, da bi pozvali Goloba k odstopu. Spomnimo naj le na afero “Litijska”, ki se je začela v vladi zvestem spletnem mediju in je bila prvotno usmerjena proti SD.
Očitno jim je v interesu, da se ta vlada nadaljuje in konča mandat. Eni od teh dveh manjših koalicijskih strank javnomnenjske ankete ne kažejo najbolje. Očitno so se oboji odločili, da ne bodo tvegali in se bodo raje zadovoljili s trenutnim položajem manjšega partnerja v vladi, kjer vendarle še ohranjajo določeno mero vpliva.
Mislite, da bi moral Golob sam povleči potezo in odstopiti?
Golob bi moral odstopiti že zaradi česa drugega.
Kakšne so po vašem mnenju trenutno možnosti za razpis predčasnih volitev?
Predčasne volitve so možne, a ne bi ravno stavil na to. Morda kak mesec ali dva pred rednimi volitvami. Ta trenutek sicer ne vidim velikih možnosti za to.
Včeraj je odmevala odločitev delovnega in socialnega sodišča, ki je ponovno razsodilo, da je bila predčasna razrešitev nekdanjega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha nezakonita. Gre v prvi vrsti za udarec Svetu RTV, posledično pa tudi za predsednika vlade, ki je bil eden izmed glavnih protagonistov politične uzurpacije javnega zavoda.
To sodi v kontekst takratnega dogajanja s to ustanovo, ki ga je sedanja koalicija želela za vsako ceno prevzeti in postaviti svoje ljudi na čelo. Pri tem se niso ozirali na nič – na hitro so sprejeli zakon, zgolj zato, da bi se tedanje vodstvo odstavilo. Vemo tudi, kako so ta zakon sprejemali, z zlorabo parlamentarne procedure, po hitrem postopku, ki naj bi se uporabljal zgolj v izrednih razmerah. Takšno ravnanje se je potem tudi nadaljevalo. Sledila je odstavitev organov upravljanja tega zavoda. Odločitev sodišča, da se je nekako uprlo aktualni vladajoči garnituri, preseneča. Sama sodba pa sicer ni presenetljiva.
Udarec za pravno državo in demokracijo v Sloveniji bila lahko bila odločitev celjskega sodišča v zadevi Trenta, ki jo pričakujemo danes. Tožilec je predlagal dvoletno zaporno kazen za Janeza Janšo in Branka Kastelica. Zdi se, da spremljamo “reinkarnacijo” procesa Patria.
Gre za podobno zadevo, a v tem primeru je obtožba zoper Janeza Janšo še bolj absurdna, kot v primeru Patrie. V tem primeru sploh ni jasno, kaj je bilo kaznivo dejanje. Gre torej za še precej hujši konstrukt. Jasno je, da je tukaj šlo za normalno poslovno transakcijo. Mislim, da v tem primeru ni niti najmanjše osnove za nek proces. Gre za eklatanten primer politične instrumentalizacije sodstva.
To pa bo zelo verjetno imelo obraten učinek od želenega, in sicer mobilizacijo pomladnega volilnega telesa?
Očitno želijo Janeza Janšo odstraniti za vsako ceno. Verjetno računajo na isti scenarij kot v primeru Patria, ko so Janšo eliminirali pred volitvami in bi levica spet zmagala. To pa bi lahko imelo tudi t. i. “bumerang” efekt.
Žiga Korsika