“Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je doseglo največje dno v zadnjih tridesetih letih,” je aktualne razmere ob odstopu predsednice DSP Aksinje Kermauner v pogovoru Radio Ognjišče komentiral njegov član Mitja Čander. Društvo slovenskih pisateljev je v preteklosti odigralo pomembno vlogo pri konstituiranju in izpeljavi ideje slovenske samostojnosti. Evidentno je, da ga danes usmerjajo ideološko nastrojeni člani, ki nimajo nobene zveze z osnovnim poslanstvom združenja, pomemben jim je le še denar.
Društvo slovenskih pisateljev, ki po javno dostopih podatkih razpolaga z okoli 500 tisoč evri na leto, od česar 60 odstotkov denarja pridobi iz proračuna, je te dni ostalo brez vodstva. Odstop z mesta predsednice društva je podala Aksinja Kermauner. Kot razlog odstopa je navedla njihove nenasitne apetite – pomanjkanje finančnih sredstev za delovanje društva, za kar je okrivila mačehovski odnos države. Po njeno bi potrebovali vsaj dvakrat toliko sredstev.
V pojasnilu za STA je dejala: “Država ima do društva mačehovski odnos. Treba se je zavedati, da gre za skoraj 150 let staro društvo, da se je prav v prostorih društva dogajalo osamosvajanje in se je pisala zgodovina slovenskega naroda.“
Navedenemu lahko pritrdimo, hkrati pa ni mogoče spregledati dejstva, da zadnja leta vse bolj očitno delovanje Društva slovenskih pisateljev usmerjajo izrazito ideološko nastrojeni člani, med katerimi velja omeniti Gorana Vojnovića, Vena Tauferja in Borisa A. Novaka. Slednja sta se še posebej “izkazala” leta 2013 ob ideološkem obračunavanju z Janezom Janšo z zahtevo po njegovi izključitvi iz slovenskega centra PEN, ki je bil ustanovljen prav zaradi obrambe preganjanih pisateljev in svobode govora, čemur je sledil protestni izstop Borisa Pahorja, Alenke Puhar, Toneta Kuntnerja in drugih.
500 tisoč evrov za društvo slovenskih pisateljev, zgolj 30 tisoč pa za Novo slovensko zavezo?
Društvo slovenskih pisateljev je v preteklosti odigralo pomembno vlogo pri konstituiranju in izpeljavi ideje slovenske samostojnosti. Čemu oziroma komu služi danes, pa je že drugo vprašanje. Ni skrivnost, da mnogi njegovi člani v javnosti širijo skrajne levičarske ideje, zagovarjajo homoseksualni lobi in branijo “tekovine revolucije” z vsemi njihovimi grozljivimi posledicami vred. Seveda pa preostanek ugleda Društva slovenskih pisateljev zagotovo vzdržujejo Drago Jančar, Zora Tavčar, Boris Pahor in njim podobni, zato je sofinanciranje DSP s strani vlade v mnogih pogledih zagotovo upravičeno. Problem nastane, ko vlada (namenoma?) spregleda Novo slovensko zavezo, ki je za prihodnost Slovenije vsaj toliko pomembno društvo kot društvo pisateljev. Za primerjavo: Nova slovenska zaveza, ki povezuje žrtve totalitarizma, njihove svojce, vzdržuje farne spominske plošče in organizira ducat spominskih slovesnosti na leto, pa prejme ubogih 30 tisoč evrov?
Franci Donko