Z nastopom vlade Roberta Goloba se je končalo obdobje obvladovane inflacije, ki je zaznamovalo vlado Janeza Janše. Začela se je eksplozivna rast – po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada se je ustavila pri 10,5 odstotkih. Približno eno leto nazaj je znašala 5,4 odstotka. Vlada Roberta Goloba si je kljub temu uspela pripisati uspeh za obrzdanje inflacije, ki bi bila po njihovem še večja, če ne bi bilo njihovih benevolentnih in hitrih ukrepov. Pred kratkim so se celo pohvalili, da so cene osnovnih živil padle za 25 odstotkov. Kasneje so, sicer med vrsticami, priznali napako, cena vse hrane (ne le osnovnih živil) se je namreč dvignila za 9,7 odstotka.
Vlada Roberta Goloba si je pred koncem lanskega leta pripisala, da rešuje problematiko inflacije, tako da regulira cene pogonskih goriv. “Ukrepi za omilitev posledic draginje, ki jih je sprejela vlada dr. Roberta Goloba, kažejo prve konkretne rezultate. Vlada je s svojimi pravočasnimi in odločnimi ukrepi ublažila rast inflacije za 2,3-odstotne točke, ocenjuje Urad za makroekonomske analize in razvoj. Če ne bi bilo ukrepov vlade, bi bila inflacija septembra 12,3-odstotna, tako pa je zdaj 10-odstotna,” so zapisali na spletni strani vlade. Pri tem so pozabili navesti, da vlada Roberta Goloba ne rešuje ničesar. Rešujejo jo davkoplačevalci. Ker zastonj kosilo ne obstaja, bodo najverjetneje morali pokriti stroške trgovcem z gorivi, ki so nastali kot posledica regulacije.
Ena izmed posledic vojne v Ukrajini je bilo drastično zvišanje cen energentov. Vlada Janeza Janše se je na krizo odzvala tako, da je v prvo vrsto postavila potrebe ljubi. Preprečila je nenaden dvig cen pogonskih goriv, saj bi nenaden in oster skok cen lahko povzročil vrsto negativnih posledic. Tistim z izrazito nizkim razpoložljivim dohodkom bi neznosno otežil življenje, kot smo to lahko spremljali med zimskimi meseci, ko je strošek ogrevanja v nekaterih primerih presegal dohodke revnih upokojencev.
Po drugi strani so regulirane cene pogonskih goriv delovale deflatorno. Pomeni, da so brzdale rast inflacije. Robert Golob je pred volitvami napovedoval, da bo poiskal novo ravnovesje med trgovci z gorivi, potrošniki in državo. Novo ravnovesje, ki ga je iskala vlada Roberta Goloba, je imela za posledico zvišanje cen goriv. Ukrep ni naletel na odobravanje potrošnikov, dan pred napovedanim zvišanjem so vozniki poplavili bencinske črpalke, govorilo se je celo o protestu avtoprevoznikov. Kot vemo celotna branža posluje z nizkimi maržami, hkrati pa je izrednega pomena za delovanje države. Ko stavkajo avtoprevozniki, stoji cela država. “Novo ravnovesje”, je naletelo tudi na kritike stroke. Nekdanji gospodarski minister in ekonomist Matej Lahovnik je pomenljivo zapisal: “Prvi ukrep proti draginji bo torej podražitev goriv?! Do danes nisem vedel, da se da proti inflaciji boriti z dvigom cen.”
Prvi ukrep proti draginji bo torej podražitev goriv?! Do danes nisem vedel, da se da proti inflaciji boriti z dvigom cen🤔 https://t.co/jF1jtGV8Au
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) June 15, 2022
Regulacija cen: ukrep za izredne okoliščine
Negativna plat regulacije cen je, da po eni strani olajša življenje potrošniku ali kupcu, po drugi strani ga oteži za prodajalca. Končna posledica zaostrene regulacije cen je lahko pomanjkanje ali pa celo umik ponudnika s trga, zato je bolje, da se ga uporablja le v izrednih razmerah. Ko je prejšnja vlada uvajala regulacijo cen, je postavljala interes ljudi in celotnega poslovnega ekosistema pred ekonomske interese posameznih gospodarskih družb. Vlada Janeza Janše niti približno ni bila edina vlada, ki se je odločila regulirati cene goriv. To je naredila večina evropskih držav.
Da gre za izredni ukrep, je signaliziral sklep vlade, kjer je navedeno, da bo vlada povrnila gospodarsko škodo, ki bo nastala z regulacijo cen. Sklep in bojda tudi besede (tako trdi Petrol) nekdanjega gospodarskega ministra Počivalška, da bo vlada poplačala škodo, v širšem smislu odražajo razumevanje 74. člena ustave, ki določa, da je gospodarska pobuda v Sloveniji svobodna.
Od Čebin do 74. člena ustave
Trenutna oblast je javnosti jasno razložila, da omenjeno določilo ustave razume zelo ohlapno. Po obisku kulturne ministrice Aste Vrečko na Čebinah, izjavah poslancev koalicijskih partnerjev (beri: Kordiš), da je potrebno “Kapitalistično kontrarevolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti strelat v morje”, ni težko razumeti, zakaj se je vlada odločila, da zahtevek za povračilo nastale škode zavrne. Po poskusu mirne rešitve spora, je državno odvetništvo z odločbo možnost le-te zavrnilo. “Naslednji korak je tožba zoper državo,” je za STA povedala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović. V Petrolu navajajo, da je bilo finančne škode za približno 107 milijona evrov.
Gal Kovač