Državni zbor je danes z veliko večino, z izjemo vzdržanih poslancev Levice in SNS, podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk. Z deklaracijo je podprl tudi sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine. “Deklaracija o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki obsoja vojaško agresijo, ki jo Ruska federacija izvaja nad Ukrajino in ki pomeni najhujšo kršitev mednarodnega prava, je v državnem zboru soglasno sprejeta,” je pojasnil poslanec SDS Jure Ferjan.
Za deklaracijo, s katero so obsodili rusko agresijo nad Ukrajino, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo SNS, je glasovalo 67 od 74 prisotnih poslancev. Proti ni glasoval nihče, poroča STA.
Državni zbor tako z deklaracijo obsoja rusko agresijo na Ukrajino kot “najhujšo kršitev mednarodnega prava”. Obsoja tudi rusko priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot neodvisnih republik. Poleg tega izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti, podpira humanitarnost ter poziva k prizadevanjem za dosego miru.
Poslanci obenem podpirajo doslej sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpirajo evropsko perspektivo Ukrajine in njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji ter sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev. Slovensko vlado državni zbor poziva, da nadaljuje s humanitarno pomočjo Ukrajini in da podpira aktivnosti v mednarodni skupnosti za vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo.
Poslanci so predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je tudi vložil predlog deklaracije, pooblastili, da z njo seznani predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Janeza Janšo, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Z minuto molka so se poklonili žrtvam ruske agresije na Ukrajino
Poslanci so pred tem v razpravi poudarjali pomen enotnosti v obsodbi Rusije, več pa jih je opozorilo na po njihovem mnenju neustrezno ravnanje slovenske vlade v krizi. Podporo deklaraciji je v imenu vlade izrazil tudi zunanji minister Anže Logar. Poslanci so se ob začetku izredne seje, ki se je je udeležil tudi ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič, z minuto molka poklonili žrtvam ruske agresije na Ukrajino.
Poslanec SDS Branko Grims je poudaril, da so se danes poslanci v državnem zboru zbrali zaradi dveh razlogov: “Prvi je grob in brutalen napad Rusije na sosednjo, mednarodno priznano in neodvisno državo Ukrajino. Ta napad je v nasprotju z vsemi mednarodnimi akti, kar jih današnji demokratični svet pozna.” Drugi razlog pa je ta, da so se Ukrajinci tej agresiji uprli. Uprli so se na način, ki jim ga dajejo mednarodni predpisi in mednarodno pravo v celoti ter legitimiteta samostojnosti njihovega naroda.
Poslanec SDS Dejan Kaloh je poudaril, da so se 24. februarja zatresli temelji varnosti, demokracije, svobode in miru v vsej Evropi. “Gre za največjo nasilno vojaško operacijo s konvencionalnim orožjem po drugi svetovni vojni. Gre za najhujšo možno kršitev mednarodnega prava,” je dejal. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek pa je opozoril, da so državljani Ukrajine vrsto let gradili domove, ceste, šole, vrtce, stolpnice in polja, iz katerih je večji del sveta dobival hrano. “Nekdo pa se je 24. februarja odločil, da vse to uniči. Odločil se je pobijati mlade in starejše. Vse to se ne dogaja daleč od nas,” je povedal.
V Ukrajini trpijo ranljive skupine
Poslanka SDS Mojca Škrinjar ocenjuje, da ima vojna v Ukrajini značilnost najhujše brutalnosti, ki jo vodi Putin, ponosni naslednik Stalina in Hitlerja. “Trpijo tako ranljive skupine – otroci, nosečnice, starejši, bolni, invalidi – kot možje na bojišču. Ukrajini je treba pomagati,” je dejala. Na koncu pa je poslanec SDS Jure Ferjan pojasnil, da je deklaracija o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki obsoja vojaško agresijo, ki jo Ruska federacija izvaja nad Ukrajino in ki pomeni najhujšo kršitev mednarodnega prava, v državnem zboru soglasno sprejeta.
Sara Rančigaj