Minevata dve leti, odkar se je na ustanovni seji sestal aktualni sklic Državnega zbora RS, 1. junija pa bosta minili dve leti, odkar je z mandatom nastopila Golobova vlada. Ta je Slovenkam in Slovencem pompozno obljubila celo serijo reform, ki naj bi odplaknile vse težave in izboljšale vsakdan ljudi, a državljani se bolj kot v rešitvah, skupaj z gospodarstvom, utapljajo v davkih.
Čeprav se je razočaranje ljudi nad videnim odrazilo v javnomnenjskih anketah, kjer je mogoče opazovati trend nezaupanja v delo vlade, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic očitno meni, da so njihovi poslanci v tem času nabrali politične izkušnje in kljub težavam znali poiskati rešitve. Namestnica vodje poslancev SD Meira Hot je kljub temu ocenila, da koalicijo čaka še veliko dela, zlasti na področju dostopnosti stanovanj, visokih življenjskih stroškov, pokojninske in plačne reforme ter zdravstva. Sajovic je v nasprotju s tem po navedbah STA zatrdil, da ga “dosedanje postopanje vladne koalicije ob največjih izzivih, med drugim pri urejanju področja dolgotrajne oskrbe, zdravstva in popoplavne obnove, navdaja z zadovoljstvom in optimizmom”.
Javno zdravstvo se nam sesuva
Marsikomu verjetno sploh ni jasno, od kod Sajovic črpa takšno zadovoljstvo in optimizem – še posebej na področjih, ki jih je izpostavil. Priča smo najdlje trajajoči zdravstveni stavki v samostojni Sloveniji, ki jo je sprožila kar vladna stran, ker se ni držala zaveze, ki jo je podala sama. Zdravnikom je prekipelo tudi zaradi slabih delovnih pogojev, ki pa se vse bolj poglabljajo, saj vladna stran pri tistih, ki se na področje zdravstva najbolj spoznajo, ne išče nasvetov za oblikovanje reforme z namenom, da bo na koncu koristila vsem, in sicer tako zdravstvenemu osebju kot pacientom. Po besedah Fidesa je povsem nesprejemljivo, da pri nas “definicija javnega zdravstva stoji izključno na pripravljenosti zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, da vsak teden opravijo več deset ur nadur”.
Zdravniki so v javnost med stavko posredovali več javnih pisem z zaskrbljujočo vsebino. Kljub temu in dejstvu, da je kar 22.600 otrok in mladostnikov brez izbranega zdravnika, 44 šol pa nima imenovanega šolskega zdravnika, kot kaže obstaja prepričanje, kako zelo dobro poteka delo. Nekateri grejo brez slabe vesti celo na križarjenje, medtem pa v zvezi z obnovo največje bolnišnice v državi vlada pravi kaos. Odrejeno je bilo namreč rušenje pravkar prenovljenega, saj niso poskrbeli niti za protipotresno zaščito, zdravstveno osebje se poleg tega sooča s težkimi razmerami. “Ni postelj, deloma zaradi del, veliko oddelkov pa je zaprtih zaradi pomanjkanja sester. O tem nihče ne piše … In potem imamo na vesti vse bolnike, ki jih ne moremo sprejeti. Skoraj vojna triaža,” je razmere opisala ena od zdravnic.
Popoplavna obnova poteka po polžje
Kako “uspešna” je koalicija pri popoplavni obnovi, smo lahko zelo nazorno videli v oddaji Tarča, ki se je predvajala v aprilu. “Ne, ne bo trajalo leta, trajalo bo res par mesecev,” je premier Robert Golob obljubljal v povezavi z avgustovskimi poplavami, izkazalo pa se je, da danes večina sploh ne ve, ali se bo morala seliti ali ne. Številni so razočarani nad počasnostjo, saj so kmalu po tragediji našli zemljišče, kamor bi se lahko preselili, pa odgovora niso prejeli. Tisti, ki vedo, da se jim ne bo treba seliti, se soočajo z nejasnostjo, saj ne vedo, kaj je mogoče obnoviti s prejetim denarjem (več tukaj). 24. aprila je vlada končno uspela sprejeti sklepe o odstranitvi 20 objektov v občinah Ljubno in Luče, a dejstvo je, da jim dela s takšno hitrostjo reševanja problematike nedvomno še ne bo kmalu zmanjkalo.
Pravic, povezanih z dolgotrajno oskrbo, še vedno ni mogoče uveljaviti
Ker je vodja poslancev stranke Gibanje Svoboda izpostavil tudi urejanje področja dolgotrajne oskrbe, je v zvezi s tem pomembno opomniti, da Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot so si ga zamislili v koaliciji, še vedno ne deluje. Centri za socialno delo so nedavno opozorili, da prve pravice, povezane z dolgotrajno oskrbo, ki bi morala zaživeti z novim letom, še vedno ni mogoče uveljaviti, saj informacijski sistem za odločanje o novih vlogah ne deluje. Vodja poslancev Levice Tašner Vatovec je sicer priznal, da se jim zatika pri implementaciji zakona. Kot pravi, razumejo tiste, ki so na ta račun kritični, hkrati pa verjame, da bo ministrstvo, ki ga vodi minister iz njihove stranke, “pripeljalo do tega, da bodo uporabniki pravice iz zakona lahko začeli uživati”. V navezavi na to seveda ni povedal, kdaj se bo to zgodilo – morda je celo bolje, saj se je do sedaj izkazalo, da se koalicija ne drži rokov.
Sajovic pravi, da “vseh dobrih zgodb v javnosti niso znali dovolj izpostaviti”. Kot kaže, se s tem tolaži, saj ni nikjer mogoče zaslediti navdušenja nad njihovim delom – denimo nad zmanjšanjem plače vsem zaposlenim in obveznim “štempljanjem”, ki za funkcionarje ni potrebno, čeprav so pozabili, da celo življenje ne bodo ostali na tako visokih položajih. Med drugim je izrazil kritiko na zahtevo Državnega sveta RS o odreditvi preiskovalne komisije, ki bi se lotila pregleda poslovanja podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranja Gibanja Svoboda. V nasprotju s tem pa se mu ne zdijo sporne komisije, ki preiskujejo opozicijo, čeprav je v vseh normalnih državah logično, da prav preiskovalne komisije preiskujejo vladajoče. To je pač Slovenija v času Svobode.
Medtem ko je Hotova opozorila, da “se premalo zakonodajnih predlogov obravnava po rednem postopku in preveč po skrajšanem in nujnem postopku”, se predsednici Državnega zbora RS Urški Klakočar Zupančič zdi, da je bila tako številčna obravnava zakonov po nujnem postopku “povsem na mestu, saj smo bili soočeni z energetsko krizo, draginjo in tudi veliko naravno katastrofo”. Glede na to, da so po nujnem postopku denimo sprejemali Zakon o RTV, najbrž ni treba posebej poudarjati, kako za lase je privlečena ocena, da je takšno delovanje povsem na mestu. Dejstvo je, da so pogoji za sprejem zakona po nujnem postopku jasno določeni. Nujni postopek je namreč dopusten, kadar so v ospredju odprava posledic naravne nesreče, interesi, povezani z varnostjo ali obrambo države, ali preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države.
Da se je vladna koalicija lotevala napačnih stvari, izpostavljajo tudi v stranki NSi. “Velikokrat smo popravljali, velikokrat se krši procedura in ko pogledamo, na terenu ni nobenega efekta, ljudje niso zadovoljni,” je povedal vodja poslancev Janez Cigler Kralj. V največji opozicijski stranki SDS menijo, da vlada in koalicija nista “v dveh letih naredili veliko slabega za državo in zelo malo ali skoraj nič dobrega”. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je poudarila, da “vlada ne izpolnjuje danih obljub in podpisanih zavez, priča smo samovoljnemu delovanju”. Kot meni, je “Državni zbor RS dosegel dno demokratičnega odločanja, opoziciji pa je delovanje onemogočeno”. Z različnimi napovedmi ukrepov vlada po svoje preusmerja pozornost od najtežavnejših področij. Pri vseh pomembnih vprašanjih, “kot so denimo spremembe v zdravstvu, spremembe plačnega sistema, davčne politike, gospodarske rasti”, naj bi se koalicija posvetovala z opozicijo. “Mi smo vedno ponudili partnerstvo oziroma pogovore z opozicijo. V tej vladi tega ni, je polno besed, velikokrat v DZ slišimo, vas bomo vprašali, vam bomo poslali v pregled, vendar do tega nikoli ne pride.”
Ž. N.