Oba referenduma – o zakonu o dodatku k pokojninam kulturnikov (2025) in zakonu o vodah (2021) – sta zavrnila vladna predloga, a razkrila osupljivo razliko v političnih odzivih: medtem ko so levi politiki leta 2021 referendum označili za nezaupnico Janševi vladi, danes enak izid razlagajo kot politično igro opozicije, medijska obravnava pa je prav tako pristranska – od celostranske naslovnice do omembe ob hamburgerju.
“To je močan signal, da mora vlada odstopiti,” in “Ljudje so pokazali, da ne zaupajo tej vladi. Referendum je jasen dokaz, da je čas za spremembe,” so bile izjave Luke Mesca in Marjana Šarca leta 2021 po izidu referenduma o zakonu o vodah. Res je, referendum je pokazal, da ljudje želijo spremembe, a Golobove vlade volja ljudi (očitno) ne zanima.
Na referendumu 11. maja 2025 je 92,5 % volivcev zavrnilo zakon o dodatku k pokojninam kulturnikov, pri čemer je bila volilna udeležba 25,9 %. Dosežen je bil zavrnitveni kvorum, saj je proti zakonu glasovalo 403.153 volivcev. Rezultat je bil za vlado pod vodstvom Roberta Goloba jasen pokazatelj neodobravanja, ki ga mnogi razumejo kot “zaušnico” vladi.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po nedeljskem referendumu izjavila, da je bil “referendum sklican za preštevanje desnih volivcev.” Dodala je, da je referendum “referendum proti umetnikom, kulturi in Sloveniji”, kar kaže na očitno ignoriranje dejstva, da so ljudje s tem vladi podali “nezaupnico”, kot vedno izid pripisuje politični manipulaciji opozicije.
Sara Žibrat, poslanka Gibanja Svoboda, je medtem dejala, da “rezultat pravzaprav ni pomemben. Kolateralna žrtev bodo zgolj kulturniki, ne bo pa rezultat vplival na nobenega državljana,” medtem ko je predsednik SD Matjaž Han, dejal, da “rezultat referenduma ne pomeni, da vlada nima podpore. To je izraz politične igre opozicije, ki jo je treba preseči z nadaljnjim delom.” Njegova izjava poudarja vztrajanje vlade kljub očitnemu neodobravanju volivcev.
A kakšne so bile reakcije levih politikov leta 2021?
11. julija 2021 je referendum o zakonu o vodah pokazal 83,3-odstotno nasprotovanje zakonu pri udeležbi 46,5 %. Takratna opozicija je reuzltat nemudoma videla kot nezaupnico. Če se spomnimo nekaterih izjav …
Takratni poslanec Levice Luka Mesec je izjavil: “Volivci so z jasnim ne vladi Janeza Janše izrekli nezaupnico. To je močan signal, da mora vlada odstopiti.” Marjan Šarec (LMŠ) je dodal: “Ljudje so pokazali, da ne zaupajo tej vladi. Referendum je jasen dokaz, da je čas za spremembe.”
“Zavrnitev zakona je glas volivcev proti Janševi politiki. To ni le o vodah, ampak o zaupanju v vlado,” je dejal Jernej Pavlič (SAB), nič drugačnega mnenja pa ni bila niti takratna predsednica SD Tanja Fajon: “Janševa vlada je dobila jasno sporočilo. Ljudje ne želijo več te politike, in to morajo upoštevati.” Te izjave so soglasno razlagale referendum kot nezaupnico takratni vladi in pozivale k njenemu odstopu.
Očitna dvojna merila, tudi pri medijski obravnavi
Kar pa še dodatno razkriva nesorazmerje, je primerjava naslovnic časnika Delo. Leta 2021 je bila celotna prva stran posvečena referendumu o zakonu o vodah z naslovom “PROTI” in podnaslovom, ki je poudarjal “opozicijsko zavrnitev” zakona kot “konstruktivno nezaupnico”.
Nasprotno, naslovnica po nedeljskem referendumu dominira z zgodbo o “Ameriški kulturi v našem vsakdanu”, kjer je osrednja slika hamburgerja, medtem ko je referendum zmanjšan na stranske novice. Takšna obravnava nakazuje na spremenjen uredniški fokus, ki omalovažuje pomen aktualnega referenduma.
Medtem ko so leta 2021 levi politiki referendum o zakonu o vodah označili kot neposreden izraz nezaupnice v Janševo vlado in pozvali k njenemu padcu, se isti akterji (npr. Fajonova in Mesec) po referendumu 2025 izogibajo podobnim zaključkom. Namesto priznanja nezaupnice v sedanjo vlado, vlada in njeni podporniki rezultate pripisujejo politični manipulaciji opozicije.
A. H.