“Jaz ne potrebujem dodatnih tisoč evrov, zato je dohodninska reforma napačna. Obrniti jo moramo na glavo,” je na enem izmed soočenj izjavil Robert Golob. Z januarjem prihodnje leto bo Golobova vlada odpravila višanje neto plač kot bi ga prinesla davčna reforma Janševe vlade. Razlog pa: izpad iz proračuna naj bi bil prevelik. Z drugimi besedami, apetiti nevladnih organizacij in vzporednega mehanizma globoke države so preveliki.
Nova vlada napoveduje spremembe zakona o dohodnini. Ta nam prinaša višje davke, nižje plače. Ekonomist dr. Anže Burger pravi, da je to korak v napačno smer. Slovenija ima namreč še vedno težave z davčno preobremenjenim delom. Zlasti tistim bolje plačanim oziroma bolj produktivnimi zaposlenimi, ki so na dolgi rok generirajo inovacije in tudi ustvarjajo rast plač vsem ostalim. “To ni dober ukrep. Smiselno bi bilo še naprej zmanjševati obdavčitev dela in vzporedno zmanjševati oziroma nekako vzdrževati zmerno rast javnofinančnih izdatkov in pa morda če je potrebno poiskati kakšne druge davčne vire, ki še niso ustrezno izkoriščeni. Vsekakor pa ni smiselno obdavčevati dela, to je ekonomsko najbolj škodljiv davek,” poudarja Burger.
Če bomo po besedah Burgerja razbremenili bolj produktivna delovna mesta, bo Slovenija zanimiva tudi za tuja podjetja, ki bodo prenašala gospodarske aktivnosti z višjo dodano vrednostjo. “Sedaj smo nekje v sredini verige dodane vrednosti in nas stikajo iz obeh strani verige in uspemo ekstrahirati kot država agregatno malo dodane vrednosti in temu primerno so plače nižje. Če se bomo hoteli pomakniti višje v teh oskrbnih verigah, denimo avtomobilski, bomo morali zaposlovati tudi bolje plačana, inovativna, usposobljena delovna mesta. Pri tem pa jim ponuditi ustreznejše razmere med stroški za delodajalca in potem neto plačo, ki jo prejme zaposleni.” Danes pa še nismo v tem položaju, da bi bili dovolj aktualni za najbolj tehnološko intenzivna delovna mesta.
Burger opozarja, da je to dolgoročno gledano vsekakor nespodbudno. “Države, ki so bile prej precej za nami, torej tranzicijske države, so nas nekatere že prehitele ravno zato, ker so uspele privabiti bolj tehnološko intenzivne segmente verig vrednosti z višjo dodano vrednostjo. To nas na dolgi rok obsoja na nizke plače, na neke dodelavne posle in na odvisniški odnos v teh verigah vrednosti. To je lahko za Slovenijo na dolgi rok zelo problematično.”
Podjetništvo je vlečni konj vsakega gospodarstva
Ker bodoča koalicija napoveduje tudi višjo obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki že sedaj plačujejo visoke davke, je Burger v zvezi s tem poudaril, da se je potrebno zavedati, da je podjetništvo vlečni konj vsakega gospodarstva. “Država s takimi ukrepi daje popolnoma napačen signal ljudem, ki so pripravljeni tvegati svoje premoženje, žrtvovati svoj čas in prevzeti na pleča ne samo vzdrževanje svojih družinskih članov, ampak tudi zaposlovanje drugih ljudi. To tveganje mi v Sloveniji neustrezno poplačamo. Mi bi mogli poskrbeti, da so samostojni podjetniki in tudi drugi podjetniki, manjše gospodarske družbe, ustrezno spodbujeni tudi z davčno zakonodajo, ki mora biti kar se da ugodna, da podjetništvo nemoteno poteka.”
Bodoči vladajoči ne skrivajo, da so manj naklonjeni delodajalcem kot delavcem. Burger meni, da je premalo zavedanja, da smo vsi v istem čolnu. Če namreč motor tega čolna ne deluje, če naša podjetja ne funkcionirajo, če niso inovativna, potem na koncu tudi potniki na tem čolnu, zaposleni, bodo izgubili delo ali bodo obsojeni na nizke plače. “Moremo vedeti, da s spodbujanjem gospodarstva, spodbujanjem prehoda na bolj inovativno tudi okolju prijazno družbo, mora to sloneti na podjetništvu. Če bodo naša podjetja dobro delovala, bodo imeli od tega koristi zaposleni z višjimi plačami,” poudarja in dodaja, da bodo s tem zadovoljni tudi sindikati. Če bolj obdavčimo podjetnike, se bo po besedah Burgerja malha zmanjšala, ne pa ostala ista.
Glede napovedane obdavčitve nepremičnin je Burger povedal, da je po njegovem mnenju nepremičninski davek sicer še neizrabljen vir prihodkov, ampak bi ga bi bilo potrebno ustrezno zasnovati. “Zasnovati bi ga bi bilo potrebno na nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi obdavčeval uporabo zemljišča in s tem obdavčil zemljiško rento, ne pa vrednosti nepremičnine kot take.” Po besedah Burgerja se je potrebno zavedati, da moramo delati tudi na odhodkovni strani proračuna in da je potrebno z davčnimi spodbudami povečevati gospodarsko aktivnost, ki bo potem ustvarila večje davčne prilive v javni sistem.
Napoved bodoče koalicije glede odprave popoldanskega dela zdravnikov je po besedah Burgerja ravno tako korak v napačno smer. “Po mojem mnenju bi morala iti zdravstvena reforma v smeri nizozemskega modela zdravstva, ki je večkrat ocenjen kot najboljši sistem. Tam večino zdravstvenih storitev opravijo privatne zdravstvene ustanove. Seveda ohranjajo pa obvezno vzajemno zdravstveno zavarovanje kot ga imamo danes v Sloveniji. S tem da imajo tudi konkurenco na področju zdravstvenega zavarovanja.” Pravi, da bi morali iti v smer razpustitve zdravstvene blagajne v Sloveniji in uvedbo pravega zasebnega zdravstvenega zavarovanja, seveda obveznega, da je tudi solidarnost ohranjena. Vendar poudarek dati na zasebni pobudi. “Če primerjamo so ravno ti zasebniki danes bolj učinkoviti izvajalci zdravstvenih storitev. Zdravstvo torej mora ostati krito s strani obveznega vzajemnega zavarovanja, da nihče ni prikrajšan. Edina razlika je, da se za ta denar dobi več kot pa v sedanjem primeru javnega zdravstva, ki v bistvu ni javno, ampak je državno. Kot vidimo ima veliko pomanjkljivosti, ki jih je manj v zasebnem. Seveda ne trdim, da v zasebnem ni problemov, ampak so ti v primerjavi z zdajšnjim sistemom neprimerno manjši,” navaja Burger.
Okrog prehoda na krajši delovnik je dejal, da si vsa podjetja tega ne morejo privoščiti. Prehajamo namreč v obdobje, ko imamo že problem s primanjkljajem kadra. “Delavcev je premalo zaradi staranja prebivalstva. Na to dodati še skrajšanje delovnega časa, nismo dovolj produktivni, da bi lahko ustvarili dovolj dodane vrednosti, da poskrbimo za vse storitve javnega sektorja. Za pokojnine, zdravstveni sistem,” je zaključil.
Sara Kovač